Zveza Nato bo svoj sedež v Bruslju predvidoma leta 2016 preselila v moderno poslopje, ki bo spravilo v pozabo številne tegobe sedanje stavbe, med katerimi so dotrajanost, pomanjkanje prostorov in celo težave z zajci. Vendar pa se zatika pri denarju, saj je konzorcij, ki gradi poslopje, sporočil, da so se znatno povišali stroški in da bi lahko nastala devetinpolmesečna zamuda pri dokončanju del.
Kot poroča nemški Der Spiegel, je konzorcij sporočil, da so se stroški zaradi napačnih izračunov in visokih zahtev podizvajalcev povišali za 245 milijonov evrov. To pomeni, da bo končni znesek presegel zgornjo mejo predvidenih stroškov, ki znaša 1,05 milijarde evrov. To je povzročilo veliko nejevolje, saj je konzorcij v svoji ponudbi, s katero je dobil posel, obljubil, da bo kompleks sezidal za 460 milijonov evrov, kar je bilo bistveno manj celo od ocen, ki jih je pripravil sam Nato. Potem pa se je zgodilo, kot se pri takšnih projektih rado zgodi – cena se je višala, ustavitev del pa bi bila lahko draga in neljuba zadevščina.
V stavbi iz časa tipkarskih strojev
Že dolgo časa je jasno, da zveza Nato potrebuje nov sedež, v katerem imajo prostore delegacije držav članic, diplomatske misije partnerskih držav in predstavniki oboroženih sil držav članic, skupno približno 4200 ljudi. Sedanja stavba, ki so ji nekoč rekli Sibirija v malem, naj bi svojemu namenu služila le pet, največ deset let. Nato se je vanjo leta 1967 preselil iz Pariza, potem ko se je predsednik Charles de Gaulle zaradi spora z Američani o vplivu znotraj zavezništva odločil umakniti francosko vojsko iz vojaških struktur Nata, Francijo pa je moralo zapustiti vse tuje Natovo vojaško osebje. Sprva je bil kompleks v Bruslju mišljen kot začasna rešitev. Poslopje, ki je bilo po prepričanju mnogih sprva mišljeno za bolnišnico, kar menda ne drži, pa še 47 let kasneje gosti sedež severnoatlantskega zavezništva.
Vmes so se pokazale številne tegobe. Ob selitvi v Bruselj je zavezništvo štelo petnajst članic, danes jih ima osemindvajset. Leta 2004 so v poslopju odkrili azbest, zaradi česar je bila potrebna prenova. Kot je dejal vodja Natovega urada za projekt gradnje novega sedeža Tony Carruth, so sedanje poslopje »načrtovali v času tipkarskih strojev«, medtem ko se zavezništvo zdaj sooča z izzivi, kot je kibernetično vojskovanje. Električna napeljava je zastarela, beton se ponekod drobi, povrhu so tu še hudomušni zajci. Menda so na mestu poslopja domovali že pred gradnjo in se ves ta čas niso pustili pregnati. Glavni inženir za stavbo Robert Grumberg je nekoč dejal, da se boji za njeno stabilnost zaradi vode, ki ob nalivih zaliva zajčje brloge pod temelji.
Ustavitev gradnje bi bila katastrofalna za ugled Nata
Nato je odločitev o gradnji novega sedeža zavezništva na drugi strani bruseljskega bulvarja Leopold III. sprejel leta 1999. To so bili še časi gospodarskega razcveta, medtem ko so razmere zdaj obrnjene. Države članice, ki financirajo gradnjo, krpajo svoje proračune in komaj peščica jih za obrambo namenja dogovorjeni delež BDP. Novica o podražitvi je naletela na pričakovano slab sprejem, v Natu pa so skušali zadevo urejati čim bolj potiho. Kot piše Der Spiegel, so predstavniki generalnega sekretarja Andersa Fogha Rasmussna odboru namestnikov stalnih predstavnikov držav članic izrazili željo, da bi zadevo reševali »zaupno«, ko se je izkazalo, da je konzorcij zašel v resne težave. Vendar ustavitev del ne pride v poštev, vsaj če gre sklepati po zaupni depeši, ki jo je nemški veleposlanik pri Natu Martin Erdmann poslal v Berlin, do nje pa je prišel nemški tednik. »Opozorili smo na katastrofalni učinek na ugled zavezništva, če bi ustavili dela in bi se zdelo, da Nato ni sposoben pravočasno zgraditi objekta, o katerem smo se dogovorili leta 1999,« po poročanju Der Spiegla piše v depeši. Opozoril je tudi na škodo, ki bi nastala, če bi nedokončano poslopje stalo in čakalo na lepše čase.
To novo poslopje bo okolju prijazno in bo imelo osem kril, po štiri vzporedna na vsaki strani, ki se bodo na koncih združila v velik osrednji prostor, ki jih bo povezoval. Lahko bo vzdržala bombni napad in bo imela le tri vhode – za uslužbence, za visoke goste in za novinarje, v nasprotju s sedanjo stavbo, kjer številni vhodi otežujejo varnost. Vrhunska naj bi bila tudi tehnologija za varovanje pred kibernetičnimi napadi in vohunjenjem. »Poslopje nam bo omogočilo, da bomo lahko rekli svetu, da je Nato pripravljen na izzive 21. stoletja,« je dejal namestnik pomočnika generalnega sekretarja Matthew Klimow. Le da ga pred tem čaka še izziv z denarjem in časom, na kar pa tiskovni predstavnik Nata odgovarja: »Gradnja novega sedeža zavezništva je velik in zapleten projekt z enkratnimi rešitvami, ki jih narekujejo varnostne zahteve. Takšni projekti pa prinašajo tveganje, da pride do zahtev po dodatnih sredstvih in času.«
