Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli bo predvidoma januarja končal svoje delo in se vrnil v Združene države. Zelo kmalu naj bi namreč na dnevni red senatnega odbora za zunanjo politiko uvrstili zaslišanje Brenta Roberta Hartleyja, ki ga je predsednik Barack Obama predlagal za novega veleposlanika v Sloveniji. Vsekakor naj bi zaslišanje potekalo še v tem mandatu kongresa, ki se izteče v začetku januarja, torej dokler imajo v senatu še večino Obamovi demokrati. Sicer pa ni pričakovati, da bi Hartley, ki je karierni diplomat z več kot 33 leti izkušenj v diplomaciji, na zaslišanju naletel na politične prepreke.
Tokrat brez polemik o nastopu
Mussomeli je lani že dajal poslovilne intervjuje, pa so mu nato podaljšali mandat, domnevno zato, da veleposlaništvo ne bi bilo predolgo brez prvega človeka (pred njim je ambasado dve leti vodil odpravnik poslov). Včeraj je imel Mussomeli v organizaciji Slovenskega društva za mednarodne odnose predavanje in dejal, da je to »verjetno moj zadnji uradni govor, preden januarja zapustim Slovenijo«. V času, ko je društvo pošiljalo vabila na dogodek, so se nekateri zaradi preteklih Mussomelijevih izjav obregnili ob to, da se mu ponudi govorniški oder. Vendar je predavanje minilo brez polemik te vrste, Mussomeli pa je v govoru z naslovom ZDA in Slovenija 2010–2014 spregovoril tudi o kritikah, ki so letele nanj: »Eden bolj bizarnih očitkov je bil, da s Slovenijo ravnam kot z banana republiko. To je zanimiva obtožba. Rekel bi, da je resnica nasprotna. Da z vami kot z banana republiko v resnici ravnajo tisti, ki o vas govorijo ljubeznivo, ki omenjajo le lepe gore in očarljive ljudi, ki ne počno drugega, kot pijejo vino in hodijo na sprejeme, ki vas nočejo obravnavati kot sebi enake, ampak vas vztrajno obravnavajo kot dete, ki je preslabotno za odkrit pogovor ali za to, da bi slišalo resnico.«
Odkar je leta 2010 prišel v Slovenijo, je Mussomeli sprožal polemike zaradi različnih dejanj in izjav – očitali so mu, da se je leta 2012 vpletal v sestavljanje koalicije, da je zaničevalno govoril o pridobitvi samostojnosti, ki naj bi jo Slovenci dobili prelahko (zaradi tega so ga na pogovor povabili na zunanje ministrstvo), da je govoril proti kandidaturi Danila Türka za položaj generalnega sekretarja OZN ali da je kritiziral delo slovenskih sodišč. Mussomeli je trditve o vmešavanju vselej zavračal, a obenem trdil, da ima pravico povedati svoja opažanja. Nekaj jih je podal tudi včeraj.
Presenečen nad zanimanjem za državna podjetja
Dejal je, da so Slovenija in ZDA trdne zaveznice kljub občasnim razhajanjem, saj ni mogoče pričakovati, da bi se vedno strinjale, »kot se niti mož in žena ne«. Ponovil je znano ameriško stališče, naj se državna podjetja čim prej proda, ker država po njegovem mnenju večinoma ni najboljši gospodar in bi to najbolj koristilo Sloveniji. Dejal je, da so slabe izkušnje ameriških podjetij z birokracijo in pridobivanjem soglasij na vseh ravneh od Slovenije odgnale mnoge vlagatelje, zato je celo presenečen, da je v ZDA interes za štiri ali pet podjetij s prvega seznama za privatizacijo. In vnovič se je dotaknil sprave, rekoč, da to vprašanje za večino mladih ni v ospredju, da pa je preveč drugih obtičalo v preteklosti, kar povzroča nepotrebne strese in delitve: »Da se sedemdeset let kasneje govori o tem, kdo je (v vojni) stopil na katero stran, je noro. Večina teh ljudi je mrtva, zdaj pa se v to vpleta njihove otroke ali vnuke. To je kot bolezen.«
V teh mnenjih sicer v diplomatskem zboru verjetno ni osamljen. Bivši britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page je denimo lani pred odhodom v poslovilnem intervjuju dejal, da ga je v Sloveniji najbolj šokiral razkol, ki se pojavlja od druge svetovne vojne naprej. Prav tako se je odločno zavzel za nadaljevanje privatizacije, le da britanska podjetja po njegovem mnenju za razliko od ameriških v Sloveniji niso naletela na veliko ovir.
