V prizadevanju za gospodarsko rast in za več vlaganj je vlada premiera Narendre Modija, ki je v Indiji na oblasti od maja letos, oslabila okoljevarstveno zakonodajo. Med drugim je poenostavila postopke za pridobitev dovoljenj za gradnjo industrijskih objektov in infrastrukture za transport, komunikacije in energijo.
Vse za gospodarsko rast
Nacionalni svet za floro in favno je tako pred desetimi dnevi prižgal zeleno luč za okoli 140 takšnih velikih projektov, tudi za gradnjo velikega jezu za hidroelektrarno in naftovoda na severovzhodu Indije. Nikoli doslej v Indiji ni bilo naenkrat odobrenih toliko industrijskih in infrastrukturnih projektov. Do tega je prišlo zato, ker je nekaj dni prej v omenjenem Nacionalnem svetu za floro in favno prišlo do velikih sprememb v njegovi sestavi. V njem med drugim ni več predstavnikov petih velikih okoljevarstvenih nevladnih organizacij, njihove sedeže pa je dobila okoljevarstvena agencija, ki je odvisna od vlade.
Minister za okolje Prakaš Javadekar je na Modijevo zahtevo že od vsega začetka zmanjšal stike z novinarji. Junija je Javadekar na twiterju zapisal le, da šele gospodarski »razvoj omogoča varovanje okolja«. Trditev je utemeljil takole: »S tem, ko bomo izdajali dovoljenja za industrijske projekte, bo več denarja tudi za varovanje okolja.«
Modi, ki je postal premier po veliki zmagi svoje desničarske stranke Baratija Džanata (BJP) na spomladanskih parlamentarnih volitvah, hoče zdaj očitno tudi v Indijo za vsako ceno privabiti tuje vlagatelje, kakor mu je to vrsto let uspevalo kot guvernerju Gudžarata, ki je pod njim, torej v letih 2004–2012, dosegal fantastično desetodstotno gospodarsko rast. Lahko bi tudi rekli, da hoče indijski nacionalist Modi po gospodarski uspešnosti ujeti Kitajsko, ki ima zdaj že dvakrat večji BDP na prebivalca od Indije. Sicer je potencial Indije ob ugodnih demografskih razmerah in dejstvu, da v njej industrijska proizvodnja predstavlja 15 odstotkov BDP (na Kitajskem pa 31 odstotkov), zelo velik. Vsekakor Indija, kjer je v zadnjih letih gospodarska rast padla na 4 ali 5 odstotkov, vsako leto potrebuje nova delovna mesta za deset milijonov mladih, ki vstopajo na trg dela.
Neopazno spreminjanje zakonov
Rahljanje zakonodaje, ki naj bi varovala okolje pred industrijo, poteka na precej prikrit in neopazen način. Modi namreč ni dal sprejeti novih zakonov o varovanju okolja, saj bi ti zahtevali dolgotrajne postopke v parlamentu in neprijetno javno razpravo, pač pa je njegova vlada v že obstoječih zakonih malce spremenila ali celo opustila nekatere določbe. Tako na primer lastniki rudnikov ne potrebujejo več soglasja ljudi iz okolice, kadar želijo povečati produkcijo. Predvsem je nova indijska vlada k zakonom dodala težko razumljive tehnične pripombe, ki so neopazno predstavljeni na vladnih spletnih strani.
Glavni cilj vlade je pospešiti postopek izdaje dovoljenj za industrijske projekte. Kmalu naj bi o tem odločal le en urad, ne pa kot doslej cela vrsta institucij, agencij in ministrstev. Toda okoljevarstveniki so prepričani, da bo zaradi tega na udaru okolje. »Vsaka agencija ali institucija je strokovna ravno zato, ker je specializirana,« pravi Himanšu Thakar, strokovnjak za azijske reke. »Brezpogojno spodbujanje gospodarske rasti je zmagalo. Vlada pa očitno ne razume, da bo uničeno okolje nekega dne škodovalo tudi gospodarstvu.«
Poleg tega vlada pristojnosti za izdajo dovoljenj vse bolj prelaga na zvezne države, ki se vedno zelo trudijo privabiti vlagatelje, manj pa se jim zdi pomembno okolje. Doslej so bili na primer v pristojnosti zveznih držav le peskokopi v velikosti 5 hektarjev, odslej bodo tudi tisti v velikosti 20 hektarjev.
