Vrh G20 v Brisbanu se je v času, ko se številna svetovna gospodarstva poskušajo obdržati v zelenih številkah, končal s pričakovanimi obljubami o nadaljevanju gospodarske rasti. Za ambicioznih 2,1 odstotka jo namerava najmočnejših 20 gospodarstev na svetu povečati do leta 2018. V ta namen so sprejeli okoli tisoč novih strukturnih ukrepov, ki so jih šefi centralnih bank in finančni ministri pripravljali že vse od februarja.
Od teh jih je približno 800 novih, med katerimi so novi trgovinski ukrepi, spremembe na trgu delovne sile, povečanje sredstev za raziskave in razvoj in tudi spremembe na davčnem področju. Med drugim so se voditelji G20 obvezali, da bodo ob ustvarjanju novih delovnih mest poskušali zmanjšati tudi neenakomerno zastopanost obeh spolov na trgu delovne sile. Do leta 2025 naj bi prepad med moškimi in ženskimi zaposlenimi zmanjšali za 25 odstotkov. Nad izvajanjem vseh teh zavez pa bo bdel Mednarodni denarni sklad.
Zaradi nedavno razkrite afere Lux-leaks, ko je luksemburška kneževina več kot 340 podjetjem ponujala dogovore o plačilu nizkih davkov v njihovi državi, čeprav tam niso ustvarili dobičkov, so se nečedne davčne utaje in izogibanje plačilu davkov znašle v središču pozornosti vrha. Novi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in dolgoletni premier Luksemburga se kritiki na račun svoje države ni mogel izogniti niti v Avstraliji. Toda Juncker je na vrhu ponavljal isto kot že minuli teden v evropskem parlamentu. »V Evropi moramo uskladiti naše davčne zakonodaje in skleniti dogovor o skupni osnovi obdavčitve,« je dejal Juncker, čigar vpletenost v sklepanje dogovorov z multinacionalkami in luksemburško državo bi v evropskem parlamentu vsaj v Zavezništvu liberalcev in demokratov (ALDE) radi prišli do dna s posebno preiskovalno komisijo.
Juncker želel hitrejšo izmenjavo podatkov
Glede davčnih oaz in izogibanja plačila davkov so se voditelji G20 strinjali, da bodo prihodnje leto pod turškim predsedovanjem skupini najmočnejših svetovnih gospodarstev zaključili modernizacijo mednarodnih davčnih pravil. Cilj spremenjenih določil pa naj bi bil jasen: multinacionalna podjetja morajo davke plačevati tam, kjer ustvarijo dobičke. V letih 2017 in 2018 naj bi države recipročno izmenjevale podatke o plačilu davkov podjetij. Jean-Claude Juncker je sicer hotel na vrhu ta datum premakniti naprej in tako očitno popraviti vtis iz afere Lux-leaks, ki je ob začetku njegovega mandata precej načel Junckerjevo politično podobo. Njegov poskus za čimprejšnje izmenjave podatkov o plačanih davkih se je izjalovil, saj so mu nasprotovale predvsem Japonska, Velika Britanija in Avstralija.
Doseženi dogovor je nevladnim organizacijam predstavljal le polovičen uspeh. V ActionAid so opozarjali, da so razvite države še vedno bolj zainteresirane povečati svoje davčne prihodke kot končati ropanje držav v razvoju. Tudi v Oxfamu z rezultati niso bili zadovoljni in so pozvali k organizaciji svetovnega vrha o davkih, na katerem bi lahko o novih pravilih soodločale tudi države v razvoju, saj te v njihovih razvojnih ciklih zaradi izostalih proračunskih prihodkov največ izgubijo.
