Hitra širitev Carigrada, mesta, ki povezuje evropsko in azijsko celino, je mestnim oblastem zaradi vse gostejšega prometa v minulih letih povzročala številne težave. Čeprav so v letih nagle gospodarske rasti mestne oblasti spremenile Carigrad v eno samo veliko gradbišče – nove obvoznice so se v mestu s 16 milijoni prebivalcev gradile v rekordnem času – so prometni zastoji ostali vsakdan Carigrajčanov. Koliko časa meščani zaradi prometnih zamaškov izgubijo v avtomobilih na leto, je pred dvema letoma izmerilo mednarodno podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo GPS-navigacije. Kar 118 ur na leto jim gre iz tega razloga v nič, zaradi zastojev pa meščani v povprečju za poti porabijo 55 odstotkov več časa.
Država brez finančne udeležbe
Z več potekajočimi infrastrukturnimi projekti naj bi zastojem na carigrajskih cestah zdaj odklenkalo. Zadnji megaprojekt, ki se ga lotevajo v Carigradu, je gradnja trinadstropnega predora pod Bosporjem. Polsedmi kilometer dolg predor bo povezal evropski in azijski del mesta, s čimer naj bi se občutno skrajšale potovalne poti med obema celinama, ki ju trenutno povezujeta dva mostova. Prvi tovrstni trinadstropni predor na svetu, v katerem bo združen tako cestni kot železniški promet, bo zgrajen 110 metrov pod vodno površino. V dveh nadstropjih bo na dvopasovnicah potekal avtomobilski promet, eno nadstropje pa bo namenjeno podzemni železnici. 3,5 milijarde dolarjev vreden projekt naj bi zgradili v petih letih, država pa zanj ne bo namenila niti centa proračunskega denarja. Investicije se namreč loteva s posebnim javno-zasebnim partnerstvom, kjer bo zasebni investitor v celoti prevzel upravljanje predora in bo tako tudi edini prejemnik predornine oziroma cestnine. Vsak dan se bo skozi predor lahko peljalo do 120.000 avtomobilov.
Zadnji najavljeni megaprojekt je le del milijardnih vlaganj v infrastrukturo mesta. Nekdanji turški premier in sedanji predsednik Recep Tayyjip Erdogan kljub preselitvi iz carigrajskih občinskih prostorov v sobane izvršne oblasti v Ankari ni pozabil na svoje mesto. Njegov infrastrukturni razvoj je za Erdogana zadnjih deset let predstavljal skorajda osebni projekt z velikimi političnimi cilji. Ni hotel izboljšati le kakovosti življenja Carigrajčanov, kar je bila rdeča nit njegovih županskih dni. Z razvojem Carigrada je namreč hotel postaviti tudi bleščeči dokaz novega vala modernizacije Turčije.
Evropa in Azija pod morjem povezani že leto in pol
O železniški povezavi pod Bosporjem so sredi 19. stoletja sanjali že na takratnem otomanskem dvoru, kjer so pri francoskih inženirjih že dali naročiti načrte podvodnega predora, a do njihove realizacije ni nikoli prišlo. Šele sto petdeset let pozneje je sanje uresničil Erdogan, ki se ga je zaradi njegovih številnih megalomanskih infrastrukturnih projektov že oprijel vzdevek turški faraon. Evropski in azijski del Carigrada sta se tudi pod morjem prvič povezala jeseni 2013. Takrat je namreč ob 90. obletnici ustanovitve turške republike začel delovati železniški predor Marmaray. Njegova gradnja bi morala biti končana že leta 2009, a se je zavlekla zaradi odkritja novih arheoloških najdišč na kopenskem delu trase. Tako kot pri načrtovanem novem trinadstropnem predoru je tudi njegovo gradnjo financiral zasebni sektor. Za poltretjo milijardo dolarjev vredno investicijo se je odločil japonsko-turški konzorcij podjetij, ki si namerava investicijo povrniti s prihodki od potniškega prometa (1,5 milijona potnikov na dan) in prepeljanega tovora.
Preden bo čez pet let zaživel trinadstropni predor, bodo predvidoma že prihodnje leto pod Bosporjem odprli dvonadstropni evrazijski predor za cestni promet. Gradbeni stroji vsak dan izkopljejo v povprečju od 8 do 10 metrov predora, ki bo postal prva podvodna cestna žila med azijsko in evropsko celino. 1,3 milijarde dolarjev vredna investicija je financirana s posojili bank – turških, korejskih in Evropske investicijske banke. Tako se ob gradnji tretjega mostu čez Bospor počasi zaokrožuje načrt popolne prometne reorganizacije mesta.
