Kevyn Orr, krizni menedžer, ki ga je pred nekaj meseci v Detroit poslal guverner Michigana, je minuli teden dvignil roke in na lokalnem sodišču vložil zahtevo za stečaj mesta. Poročali smo, da si je mesto v zadnjih desetletjih nabralo za več kot milijardo dolarjev dolgov. Kljub uspešni reorganizaciji avtomobilske industrije, ki zdaj zaposluje veliko manj ljudi kot v preteklosti, pa nezadržni beg prebivalstva mestu ne zagotavlja sanacije dolga, niti gospodarskega preporoda. »Vsak dolg je lahko odplačan ali izbrisan, ne morete pa odmisliti razlogov, ki so ta dolg ustvarili,« pravi Matt Fabian, direktor instituta v Massachusettsu, ki svetuje mestnim upravam po vseh Združenih državah.
Pittsburgh je ukrepal drugače
Fabian med razloge za opustošenje Detroita uvršča predvsem slabo upravljanje ter radikalno krčenje prebivalstva in davčne baze. »Detroit je žrtev tržnih sil,« je v svoji najnovejši kolumni za New York Times zapisal Paul Krugman. Nobelovec nasprotuje tezam teoretikov neoliberalizma, ki trdijo, da sta klestenje porabe in zmanjševanje proračuna edina izhoda iz gospodarske krize. Krugman utemeljuje, da je dolg eden od dejavnikov, ki je botroval stečaju Detroita. »Tako kot se zgodi posameznikom, ki se niso sposobni prilagoditi spremenjenim gospodarskim razmeram, ali pa podjetjem, ki so v preteklosti zapolnjevala tržne niše, ki danes ne obstajajo več, se lahko zgodi tudi celim mestom,« piše Krugman. Nobelovec za ekonomijo nato analizira nizko mobilnost delovne sile na širšem območju Detroita in jo primerja z mobilnostjo delovne sile Pittsburgha, ki je bil pred desetletji v podobnem položaju.
»Pittsburgh se je po krizi metalurške industrije popolnoma preoblikoval,« pojasnjuje Michael Madison, profesor na tamkajšnji univerzi, in kot vrhunec preobrazbe omenja organizacijo vrha G20 leta 2009. Madison poudarja, da so bile za preobrazbo mesta temeljnega pomena institucije iz obdobja razcveta mesta, se pravi iz sredine petdesetih in šestdesetih let. Dve univerzi in ogromen zdravstveni center (vreden 10 milijard dolarjev) so naložbe, na katere je Pittsburgh najbolj ponosen. Detroit je očitno zamudil vlak, ki so ga ujeli v Pittsburghu.
Mesto naj rešuje stečajnik Chryslerja
Toda s prijavo stečaja pod 9. členom zakona Kevyn Orr upa, da bo mesto popeljal iz krize že do jeseni prihodnje leto. Če bo sodišče potrdilo stečaj, bo omenjeni člen zakona komisarju omogočil hitrejšo in bolj učinkovito selekcijo in preverjanje kupcev za dolgove mesta. V zvezi s tem je Orr v svojo ekipo povabil Jonesa Daya, ki je izredno uspešno pilotiral stečaj Chryslerja, avtomobilskega giganta, ki je danes pod vodstvom Fiata v ponovnem razcvetu. Poročali smo že, da bo mesto v prvem valu stečajne sanacije skušalo prodati nekaj svojega imetja, med katerim je izredno dragocena umetniška zbirka lokalnega muzeja za umetnost.
Toda nedvomno je, da bo mesto moralo poseči tudi po krčenju pokojnin približno 21.000 upokojencem mestne uprave. Ker večina med njimi ne prejema več kot 19.000 dolarjev pokojnine na leto, je drama med njimi občutna. Tudi zaradi tega, ker nihče ne ve, koliko nižje bodo pokojnine. Te so v nekaterih mestih pod stečajno upravo skrčili na polovico.
Triinsedemdesetletna Gloria Killebrew, ki na mesec prejema 1900 dolarjev, s čimer preživlja tudi moža, ki je imel tri srčne napade in nekaj operacij na ledvicah, zaradi tega ne spi več. V nekoliko boljšem položaju je Michael Wells, knjižničar, ki se je upokojil leta 2011. Njegov dolg za pred leti kupljeno hišo znaša 100.000 dolarjev. Wells, ki je za redno odplačevanje obrokov posojila povsem odvisen od pokojnine, je pančen, saj njegova hiša danes zaradi krize ni vredna več kot 25.000 dolarjev. Prisilna uprava Detroita zaradi tega razmišlja, da bi radikalno znižala obresti kupcem javnih obveznic, ki jim je mesto ob nakupu zagotovilo fiksni zaslužek. Ob napovedi tega morebitnega ukrepa v Detroitu poudarjajo, da gre za enkratni ukrep. Bojazen, da bo trda roka sanacije nekdanje prestolnice avtomobilske industrije povzročila paniko med preostalimi mesti in državami ZDA, ki pokojninskim skladom skupno dolgujejo 1400 milijard dolarjev, je realna.