Poročilo, ki ga je predstavila Mailis Reps iz Estonije, izpostavlja, da je korupcija v državah članicah Sveta Evrope velik problem in da predstavlja resno grožnjo pravni državi. Izpostavljenih je predvsem pet držav, ki so med 174 državami, v katerih so merili indeks percepcije korupcije (CPI), uvrstile pod stoto mesto - Armenija, Albanija, Rusija, Azerbajdžan in Ukrajina.

Med bolj izpostavljenimi novejšimi primeri korupcije, v katere so bili vpleteni najvišji nosilci oblasti, pa sta omenjena tudi Janša in Janković, ki "ju je državna komisija za preprečevanje korupcije kritizirala, ker nista uspela pojasniti znatnega premoženja". "Od objave teh poročil je prišlo do pritiska na premiera, da je odstopil," piše v poročilu, objavljenem na spletni strani SE.

Odzvala se je Tomčeva

Na to točko se je odzvala vodja delegacije slovenskega parlamenta na Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Romana Tomc iz SDS in, kot so sporočili iz delegacije, "opozorila na nekaj okoliščin, zaradi katerih lahko poročilo komisije vidimo v povsem drugačni luči".

Menila je, da bi vlada Janeza Janše z realizacijo predvidene sanacije bančnega sistema in prodaje državnega premoženja pomenila "grožnjo obstoju utečenih povezav in dolgoletnih elit", a je morala zaradi poročila komisije za preprečevanje korupcije pasti.

Tomčeva je še poudarila, da je treba "v preprečevanje korupcije vseh vrst vložiti vse napore in jo z ustreznimi zakonodajnimi okviri in nadzorom zmanjšati na najnižjo možno raven". "Vendar je zaradi izjemnih posledic, ki jih imajo odločitve organov, ki delujejo na tem področju, nujno odstraniti vse dvome o njihovi nepristranskosti in politični neodvisnosti," je izpostavila.

Dodala je še, "da v nobenem primeru orodja, ki se uporabljajo za preprečevanje korupcije, ne smejo biti zlorabljena za odstranitev političnih nasprotnikov", so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi DZ.

Poročilo izpostavlja tudi druge

Poročilo sicer ob Janši in Jankoviću izpostavlja tudi zdaj že bivšega francoskega finančnega ministra Jeroma Cahuzaca, ki je lagal glede premoženja na računih v tujini, ter blagajnika prej vladajoče francoske stranke Erica Woertha, ki naj bi s pomočjo nezakonito pridobljenih sredstev pomagal pri financiranju kampanje Nicolasa Sarkozyja. Omenja pa tudi "Slovenca, ki je bil prisiljen odstopiti s sedeža v Evropskem parlamentu".

Poročilo sicer izpostavlja, da je stanje v Sloveniji in tudi Franciji še posebej zaskrbljujoče, ko gre za poročanje poslancev o svojem premoženju. Ker ne v Sloveniji ne v Franciji ta poročila niso podvržena presoji javnosti, izgubijo svojo vrednost, ki bi ga kot mehanizem odgovornosti pred javnosti lahko imela, piše v poročilu.

Slovenija je sicer glede na omenjeni indeks CPI za leto 2012 na 19. mestu med članicami Sveta Evrope oz. na 37. mestu med 174 merjenimi državami v svetu. Na prvih mestih pa so Danska, Finska in Švedska.

Poročilo je objavljeno na spletni strani Sveta Evrope.