Za Nobelovo nagrado za mir želel predlagati Hitlerjevega namestnika
V spomin se je med drugim zapisala Voigtova izjava, da v holokavstu ni umrlo več kot 340.000 Judov - čeprav se zgodovinarji strinjajo, da so jih nacisti pod Hitlerjevim vodstvom pobili približno šest milijonov. Ena od njegovih idej je bila, da za Nobelovo nagrado za mir predlaga Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa.
Voigt je Nacionaldemokratsko stranko Nemčije (NPD) vodil v letih 2006-2011. Nemška obveščevalna služba smatra NPD za skrajno desno in ekstremistično stranko. Z utemeljitvijo, da je njena ideologija identična Hitlerjevi, so jo skušali prepovedati že leta 2003, a neuspešno, na sodiščih pa je sedaj drugi poskus prepovedi.
Kljub vsemu pa je NPD na majskih evropskih volitvah uspelo zbrati približno odstotek glasov in tako dobiti svojega prvega evropskega poslanca - Voigta. Ta je sedaj celo postal član odbora LIBE, ki sodeluje pri pripravi evropske zakonodaje na področjih, kot so človekove pravice, državljanske svoboščine in boj proti diskriminaciji.
Ogorčenje v Evropskem parlamentu
Ogorčenje nad tem dejstvom so v ponedeljek še posebej glasno izrazili predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, borci proti rasizmu in judovske organizacije, poroča bruseljski spletni bilten EurActiv.
"Vsak, ki zanika holokavst in je proti človeškemu dostojanstvu, demokraciji in pluralnosti, bo z moje strani naletel na skrajen odpor," je tako poudaril Schulz, sicer Nemec ter član nemških in evropskih socialdemokratov.
V Evropskem judovskem kongresu so člane odbora LIBE in vse politične skupine v Evropskem parlamentu pozvali, naj "zagotovijo, da gospod Voigt ne bo dobil reklame za svoja odvratna stališča, za katero si tako očitno prizadeva ob vsaki priložnosti".
Poleg Voigta v odboru LIBE sicer sedi še nekaj drugih evropskih poslancev, ki zagovarjajo ksenofobične in rasistične ideje - štirje člani skrajno desne skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) in pa trije nepovezani poslanci iz tabora okrog Marine Le Pen.
Ustanovna zasedanja 20 stalnih odborov
V ponedeljek popoldne so v Bruslju potekala ustanovna zasedanja 20 stalnih odborov in dveh pododborov Evropskega parlamenta, na katerih so poslanci volili predsednike in podpredsednike odborov.
Ti položaji se načeloma delijo med politične skupine glede na njihovo velikost po t.i. D'Hondtovem sistemu. Tako je bilo načeloma tudi sedaj, a z eno izjemo - od 22 predsednikov in kar 88 podpredsednikov EFDD ni dobila niti enega.
Skupini, na čelu katere je vodja britanskega Ukipa Nigel Farage, bi moralo pripasti vodenje manj znanega odbora za peticije PETI, a so ji poslanci Evropske ljudske stranke, socialdemokratov in liberalcev tudi to preprečili.
"Strah pred demokracijo"
Njihovi poslanci, ki imajo v odboru večino, so namreč glasovali proti kandidatki EFDD za predsednico odbora, Italijanki Eleonori Evi iz gibanja Pet zvezd in namesto nje izvolili švedsko liberalko Cecilio Wikström.
V EFDD so to potezo kritizirali kot "nedemokratično in nemoralno" ter kot odraz "strahu pred demokracijo" in "sovraštva do stališč manjšine". Na njihovi strani so tokrat celo poslanci proevropskih Zelenih, levice (GUE/NGL) in zmerno evroskeptične desne skupine ECR. Strinjajo se namreč, da ni demokratično, da se EFDD na ta način vzame položaj, ki ji pripada.
Brez obljubljenega sedeža podpredsednikov odborov sta sicer iz podobnih razlogov v ponedeljek ostala tudi člana evroskeptične Alternative za Nemčijo Bernd Lucke in Beatrix von Storch, ki v Evropskem parlamentu pripadata skupini ECR.
