V svojem letošnjem poročilu visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je število prosilcev za azil lani naraslo za 28 odstotkov. V 44 državah po svetu je politično zatočišče iskalo več kot 612.000 ljudi. To je največ po letu 2001, vojna v Siriji pa je k temu pomembno pripomogla. Število beguncev iz te države se je namreč podvojilo. Lani jih je za azil zaprosilo 25.000, letos je njihovo število naraslo na več kot 56.000.
Glavni cilj beguncev je prvič po začetku devetdesetih let in vojni v Bosni znova Nemčija. Število prosilcev za azil se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 70 odstotkov. Lani je v Nemčiji iskalo politično zatočišče nekaj več kot 109.000 oseb. S tem se Nemčija uvršča celo pred ZDA, kjer je lani za azil zaprosilo okoli 88.000 oseb, v Franciji je politično zatočišče iskalo nekaj več kot 60.000 ljudi in na Švedskem več kot 54.000. Na petem mestu je Turčija, kjer je lani za azil zaprosilo nekaj manj kot 45.000 beguncev, večinoma iz Iraka in Afganistana. Hkrati je Turčija tudi tista, kjer je trenutno največ beguncev iz Sirije, pred vojno je v to državo ubežalo 640.900 ljudi.
Na begu že 2,5 milijona Sircev
Visoki komisar za begunce Antönio Guterres je povedal, da je iz Sirije zbežalo že 2,5 milijona ljudi, njihovo število pa vsak dan narašča. Vedno več je tudi tistih, ki pribežališča ne iščejo več v bližini domovine, temveč se odpravijo na daljšo pot. Število beguncev iz Sirije se je v Nemčiji podvojilo, lani je zaprosilo za azil nekaj manj kot 12.000 Sircev.
V Nemčijo še vedno prihaja največ prosilcev iz Rusije in z Balkana. V Evropi je namreč lani za politični azil zaprosilo nekaj manj kot 39.000 ruskih državljanov, večinoma v Nemčiji in na Poljskem. Podatki o državah, od koder prihajajo prosilci, sicer niso opredeljeni po regijah, toda vse kaže, da večina beguncev ruskega državljanstva pravzaprav prihaja iz Čečenije.
Večino prošenj za azil, ki prihajajo z Balkana in iz Rusije, v Nemčiji zavrnejo, saj te države ne štejejo več za nevarne, nemška vlada pa se zavzema za to, da bi se postopki poenostavili in skrajšali. »Večina ljudi s teh območij v resnici doma ni politično preganjanih,« je že februarja dejal nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maizière.
Poročilo navaja, da veliko prosilcev za azil še vedno prihaja iz Afganistana, sledijo mu Eritreja, Somalija, Pakistan in Irak. Podatkov o tem, koliko prosilcev za azil je bilo v resnici uspešnih, v poročilu ni zaslediti. Znano pa je, da imajo prosilci iz Sirije, Iraka ali Somalije precej večje možnosti za odobritev azila kot denimo Rusi ali Srbi.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je lani poročal, da je na svetu razseljenih 45,2 milijona ljudi. To je več kot leta 1994, ko je potekala vojna v Bosni in se je zgodil genocid v Ruandi. Večina razseljenih, več kot 28 milijonov, so begunci znotraj držav, drugi bežijo čez mejo. Več kot 55 odstotkov vseh beguncev na svetu prihaja iz Afganistana, Iraka, Somalije, Sirije in Sudana.vau
