Vendar pa so glasovi, ki so jih prejele sredinske, leve in arabske stranke, prispevali k temu, da sta bloka zdaj izenačena. Vsak naj bi imel po 60 sedežev v 120-članskem knesetu. Takšna polarizacija je, kot piše francoska tiskovna agencija AFP, precej nenavadna za Izrael.

Pogajanja o novi vladi bodo zato precej zapletena, kljub temu pa ima Netanjahu, čigar stranka Likud je med posameznimi strankami dobila največ glasov, največ možnosti za to, da mu predsednik Šimon Peres poveri sestavo vlade.

Blok pod vodstvom Netanjahuja, v katerem sta njegova nacionalistična stranka Likud in še bolj nacionalistična Izrael Bejtenu nekdanjega zunanjega ministra Avigdorja Libermana, je prejel 31 glasov.

Med desničarskimi strankami sta nova ultra desničarska stranka Habajt Hajehudi in ultra ortodoksna stranka Šas prejeli po 11 sedežev, ultra ortodoksna stranka Združenje judaizem tore pa sedem. S tem ima desni blok skupno 60 sedežev.

V levosredinskem taboru je 19 sedežev nepričakovano dobila sredinska sekularna liberalna stranka Ješ Atid nekdanjega televizijskega voditelja Jaira Lapida, ki je samo leto dni po ustanovitvi s tem postala druga največja parlamentarna stranka. Laburisti, ki jih vodi nekdanja novinarka Šeli Jačimovič, so dobili 15 sedežev.

Stranka Hatnua bivše zunanje ministrice Cipi Livni je dobila šest sedežev, tako kot levičarska Merec, medtem ko je nekdanja stranka Livnijeve Kadima dobila samo dva sedeža. V sedanjem parlamentu ima 28 poslancev.

V parlament so se uspele uvrstiti tudi tri stranke izraelskih Arabcev, ki so dobile skupno 12 sedežev. Tako ima levosredinski blok skupno 60 poslancev.

Ti izidi vsekakor predstavljajo hud udarec za Netanjahuja, ki si je želel trdne desno usmerjene koalicije, s katero bi imel svobodo pri manevriranju v ključnih vprašanjih zunanje politike, kot sta mirovni proces s Palestinci in iransko jedrsko vprašanje.

Spričo volilnega uspeha Lapidove stranke bo morda Netanjahu sedaj prisiljen zavzeti novo držo do zastalega procesa s Palestinci kot tudi zmernejše ukrepe, ko gre za gospodarska vprašanja.

Lapidova stranka se je namreč v predvolilni kampanji osredotočila predvsem na socialo in gospodarstvo ter med drugim pozivala k univerzalni vojaški obveznosti - ta sedaj ne velja za ultraortodoksne jude.

Prav tako je naklonjena mirovnim pogajanjem s Palestinci in naj ne bi bila pripravljena vstopiti v koalicijo, ki bi pogajanja zavrnila. Glede Irana pa Lapid ni povedal veliko.

Ješ Atid je po mnenju analitika Josija Vertnerja vsekakor postala najpomembnejši igralec na političnem prizorišču, Lapid pa ima dve možnosti - da postane vodja opozicije ali najvplivnejši minister v tretji Netanjahujevi vladi, piše dnevnik Haarec.

Netanjahu se je sicer že po objavi izidov vzporednih volitev obrnil na Lapida, ko je izjavil, da "imamo možnost, da skupaj naredimo velike stvari za Izrael". Dejal je tudi, da bo skušal oblikovati najširšo možno koalicijo.

Tudi Lapid je pozval k široki koaliciji, v kateri bi morali biti po njegovem mnenju "zmerni tako z levice kot z desnice, da bi lahko prinesli resnične spremembe".

Glede na dokončne podatke volilne komisije se je torkovih volitev udeležilo 66,6 odstotka volivcev, kar je malce več kot leta 2009, ko je bila volilna udeležba 65,2-odstotna. Dokončne rezultate volitev je pričakovati proti koncu tedna.

Oblikovanje vladne koalicije pa bo po pričakovanjih terjalo vsaj dva tedna, morda pa tudi dlje, še navaja AFP.