Vodja desnosredinske koalicije Silvio Berlusconi je Napolitanu predlagal oblikovanje velike koalicije, kar je predlagal že takoj po objavi rezultatov volitev, ko se je pokazalo, da nobena stran nima zadostne večine v parlamentu.
Berlusconi veliko koalicijo vidi kot edini odgovor na stališče gibanja Pet zvezd, ki zavrača podporo kakršnikoli vladi, ki bi jo vodila katera druga stranka.
Čez dan so se v italijanskih medijih sicer pojavljala ugibanja, da bi levosredinska koalicija utegnila z gibanjem Beppa Grilla doseči dogovor o podpori vladi, ki bi jo vodil novi predsednik senata Pietro Grasso.
Nekateri senatorji Petih zvezd so namreč v nasprotju z navodili vodstva gibanja minulo soboto Grassa podprli za predsednika senata. A Grillo je ta ugibanja že zavrnil.
Glavna zahteva Petih zvezd ostaja mandat za oblikovanje vlade pod njihovim vodstvom, kar so danes predstavili tudi Napolitanu. Imena svojega premierskega kandidata sicer še niso razkrili.
Hkrati pa so v gibanju po poročanju italijanskih medijev predsedniku predstavili plan B, po katerem bi ostali v opoziciji, v zameno pa zahtevajo vodenje parlamentarne komisije za državno varnost in komisije za nadzor nad javno radiotelevizijo Rai.
Zadnji se bo z Napolitanom danes zvečer sestal vodja levosredinske koalicije Pier Luigi Bersani, ki bo po pričakovanjih predsedniku predlagal vlado sprememb z že predstavljenim vladnim programom osmih točk.
Bersani je doslej odločno zavračal kakršnokoli veliko koalicijo z Berlusconijem, medtem ko so tako v delu njegove stranke, še posebej pa v koalicijski zaveznici Levica, ekologija in svoboda, naklonjeni koaliciji z Grillom.
Predsednik Napolitano naj bi po nekaterih napovedih odločitev o podelitvi mandata za sestavo vlade sporočil že v petek.
Če sestavljanje vlade ne bo uspešno, bodo v Italiji najverjetneje že v začetku poletja potekale nove predčasne volitve.
Italijanska vlada občutno poslabšala gospodarsko napoved za letos
Italijanska tehnična vlada, ki opravlja tekoče posle, je danes občutno poslabšala napovedi za letošnje gibanje gospodarske dejavnosti. Bruto domači proizvod (BDP) tretjega največjega evrskega gospodarstva naj bi se tako letos skrčil za 1,3 odstotka in ne 0,2 odstotka, kolikor so sprva napovedovali v Rimu.
Nova napoved italijanske vlade je tako še slabša od zadnjih ocen Evropske komisije. Ta je v zimski gospodarski napovedi za Italijo po lanskem 2,4-odstotnem krčenju BDP letos napovedala enoodstotni upad gospodarske dejavnosti.
Prihodnje leto naj bi se tretje največje evrsko gospodarstvo vendarle vrnilo k rasti, BDP pa naj bi pridobil 0,8 odstotka. Nove napovedi italijanske vlade, ki jih je danes predstavil gospodarski minister v poslavljajoči se vladi Vittorio Grilli, pa govorijo o 1,3-odstotni rasti v 2014.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi medtem letos dosegel 2,9 odstotka BDP in ne 1,8 odstotka BDP, kolikor so sprva pričakovali. Prihodnje leto naj bi primanjkljaj nato upadel na 1,7 odstotka BDP, poročajo tuje tiskovne agencije.
Še bolj pesimistični so v zelo vplivnem združenju italijanske industrije Confindustria, kjer ocenjujejo, da je tretja gospodarska sila območja evra v najhujši gospodarski krizi v svoji 150-letni zgodovini.
Predsednik združenja Giorgio Squinzi je zato parlamentarne stranke, ki v nestabilnem političnem okolju z velikimi težavami skušajo oblikovati vlado, pozval, naj postopek pospešijo, tako da bo Italija dobila verodostojno in polno operativno izvršilno oblast.
Politični vakuum bi še poglobil recesijo
Politični vakuum bi namreč po njegovih besedah še poglobil recesijo v državi, česar pa si Italija ne more dovoliti. Tudi marčni podatki namreč kažejo na nazadovanje domače potrošnje in nadaljevanje posojilnega krča, pravi Squinzi.
K finančnemu krču so v zadnjih mesecih precej prispevala tudi zaostala državna plačila izvajalcem v gospodarstvu. Vlada Maria Montija se je danes odločila, da bo pospešila izplačilo 40 milijard zaostalih državnih plačil zasebnemu sektorju in tako prispevala k boljši likvidnosti. Država j sicer podjetjem skupaj dolžna 80 milijard evrov.
Vlada se je odločila, da bo 20 milijard evrov plačala v drugi polovici tega leta, 20 milijard pa prihodnje leto. Monti je ob tem dejal, da vlada, ki ima omejene pristojnosti, do zdaj tega ni mogla storiti.
Pospešitev izplačil je bila zahteva Confindustrie, Italija pa si je minuli teden na ravni EU uspela izboriti, da se ta izplačila ne bodo vštevala v izračun primanjkljaja in dolga.
