Dolgoletni poročevalec o napredku Hrvaške na poti v EU je bil Avstrijec Hannes Swoboda. Ko je ta postal vodja evropskih socialistov, je njegovo vlogo prevzel Čeh Libor Rouček. Ta je tako pripravil tokratno poročilo o Hrvaški, ki bo po vseh pričakovanjih tudi zadnje, saj naj bi država julija postala članica EU.

Resolucija Evropskega parlamenta, ki jo mora najprej potrditi pristojni odbor, nato pa še evropski poslanci na plenarnem zasedanju, ni zavezujoči dokument. A na koncu Hrvaška za vstop v EU poleg soglasja vseh članic potrebuje tudi blagoslov parlamenta. Ta sicer ni pod vprašajem, saj uživa slovenska soseda v parlamentu že vseskozi veliko podporo.

V tokratnem poročilu bodo evropski poslanci predvidoma poudarili, da "se veselijo, da bodo lahko 1. julija letos Hrvaški izrekli dobrodošlico kot 28. članici EU". Poleg tega bodo izpostavili dosežke in pomanjkljivosti ter opozorili, da dvostranska vprašanja ne smejo ovirati pristopnega procesa.

Ostri pozivi

V prejšnji razpravi odbora o Hrvaški je bilo slišati precej ostre pozive Sloveniji, ki potrditev hrvaške pristopne pogodbe pogojuje z rešitvijo problema Ljubljanske banke, naj pogodbo ratificira pravočasno. Evropski poslanci iz Slovenije pa v teh razpravah običajno branijo slovenske interese ter opozarjajo na zaveze in naloge Hrvaške. Enako poskušajo doseči tudi z dopolnili.

K Roučkovemu predlogu so evropski poslanci vložili 62 dopolnil. Med vlagatelji so tudi trije evropski poslanci iz Slovenije: Tanja Fajon (S&D/SD), ki je vložila devet dopolnil, Lojze Peterle (EPP/NSi) s šestimi in Ivo Vajgl (Alde/Zares) s štirimi dopolnili. Skupaj so tako evropski poslanci iz Slovenije vložili 19 ali skoraj tretjino vseh dopolnil.

Peterle na primer predlaga, naj se formulacija o dobrodošlici Hrvaški kot 28. članici dopolni z besedami "v primeru uspešnega zaključka ratifikacijskih postopkov". Doslej je hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 22 članic, pet - Slovenija, Belgija, Nizozemska, Danska in Nemčija - pa še ne.

Nestrpnosti do drugačnih

Vajgl želi med drugim k pozivu k spoštovanju pravic manjšin, priseljencev, lezbijk in gejev dodati opozorilo, da "nekateri najvišji predstavniki Cerkve na Hrvaškem redno uporabljajo jezik, ki odkrito poziva k nestrpnosti do lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev".

Fajonova želi pri pozivu Hrvaški, naj prevzame dejavno vlogo v procesu stabilizacije Zahodnega Balkana, izpostaviti pomen procesa Brdo, ki ga je zagnala Slovenija. Zato predlaga dopolnilo, naj Hrvaška svoje izkušnje in znanje deli z državami Zahodnega Balkana ter "še naprej krepi regionalno sodelovanje, med drugim v skladu s procesom Brdo".

Rouček v osnutku poročila med drugim "poziva Hrvaško in njene sosede, naj se dejavno vključijo v reševanje preostalih spornih dvostranskih vprašanj, ter znova opozarja, da nerešenih dvostranskih vprašanj nihče ne bi smel izrabljati za oviranje procesa pridruževanja sedanjih in prihodnjih držav prosilk".

Na ta odstavek so se odzvali vsi trije omenjeni evropski poslanci iz Slovenije. Vsi trije si prizadevajo doseči, da bi bil poziv namenjen samo Hrvaški, torej želijo iz besedila črtati "in njene sosede". Fajonova in Peterle pa v svojih dopolnilih tudi izrecno opozarjata na zaveze Hrvaške.

Na Hrvaškem je sicer največ prahu dvignilo dopolnilo evropske poslanke iz Romunije Monice Luise Macovei, ki EU poziva, naj oblikuje popristopni mehanizem nadzora Hrvaške "vsaj v primerih navzkrižja interesa, korupcije in organiziranega kriminala ter pri izvajanju akcijskega načrta za reformo sodstva".

Podoben mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedla za Romunijo in Bolgarijo, za Hrvaško pa ga ni predvidela, ker meni, da je bila država za razliko od sedanjih najmlajših članic unije že pred pristopom dovolj nadzorovana. Iz Hrvaške je bilo v odzivu na to dopolnilo slišati užaljene besede, češ da Romunija res ni država, ki bi lahko Hrvaški solila pamet glede korupcije.