Članice schengenskega prostora lahko trenutno uvedejo ponoven nadzor meja za največ 30 dni v primeru resne grožnje varnosti. Države so se k temu ukrepu zatekale predvsem o pomembnejših dogodkih, na primer ob vrhunskih srečanjih državnikov ali športnih dogodkih.
V skladu z doseženih dogovorom, ki potrebuje še formalno potrditev, bodo lahko države znova uvedle nadzor na mejah za obdobje do šestih mesecev z možnostjo podaljšanja, vendar največ do dveh let. Ukrep bodo lahko uvedle, če druge države ne bodo mogle zavarovati svojih zunanjih meja, tako da bi bilo ogroženo celotno schengensko območje.
Novi ukrepi bodo vzpostavili robustnejši in strožji sistem nadzora
Spremembe schengenskih pravil so v veliki meri posledica spora med Italijo in Francijo v letu 2011 zaradi množičnega priseljevanja iz arabskih držav, kjer so takrat potekale vstaje proti vladajočim režimom, pa tudi težav Grčije z nezakonitim priseljevanjem, predvsem čez njeno luknjičasto mejo s Turčijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Novi ukrepi bodo vzpostavili »robustnejši in strožji sistem nadzora izvajanja schengenskega sporazuma«, je izjavil irski minister za pravosodje Alan Shatter, ki se je pogajal v imenu držav članic.
»To bo okrepilo varnost in stabilnost schengenskega sistema v korist milijonov državljanov, ki ga uporabljajo vsako leto,« je dodal.
Dogovor ščiti svobodo gibanja znotraj schengenskega območja
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pa je izjavila, da je dogovor pomemben korak k izboljšanju delovanja schengenskega sistema. Kot je dodala, dogovor ščiti svobodo gibanja znotraj schengenskega območja skozi jasna pravila o nadzori zunanjih in notranjih meja.
Dogovor ne vključuje t. i. zaščitnega mehanizma, ki bi omogočil začasen suspenz vizumske liberalizacije v primeru povečanega pritoka lažnih azilantov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana.
