Predsednik Barack Obama je izrazil zadovoljstvo nad okvirnim sporazumom, ki sta ga po intenzivnih pogajanjih v Ženevi sklenila ruski in ameriški zunanji minister. V soboto je dejal, da gre za pomemben in konkreten korak, ki bi lahko preprečil uporabo kemičnega orožja drugod po svetu.
Dogovor med Sergejem Lavrovom in Johnom Kerryjem določa, da bodo ZDA in Rusija sodelovale v pripravi posebne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN), ki naj bi zagotovila uničenje zalog in proizvodnjo kemičnega orožja v Siriji. Kot poročajo mediji, si bo Bela hiša v ZN prizadevala, da bi resolucijo vezala na 7. poglavje Ustanovne listine ZN, ki v primeru ogrožanja svetovnega miru predvideva tudi vojaško posredovanje.
Gre za stališče, s katerim želi Bela hiša ohraniti vzvod grožnje vojaškega posega, s katerim je – tako trdi predsednik Obama – Sirijo prisilila na pogajanja o uničenju kemičnega orožja. Gre za načelno ameriško pogajalsko stališče v ZN, kjer se bo ta teden začelo zasedanje generalne skupščine. Realno gledano pa je ameriška želja neuresničljiva. Nedvomno je namreč, da bo Rusija, ki je velika zaščitnica Al Asadovega režima, kljub obnovljenemu dialogu z ZDA tovrstno resolucijo preprečila z vetom. To potrjuje tudi dejstvo, da je predsednik še pred začetkom pogajanj v stekleni palači dejal, da si ZDA pridržujejo pravico do napada na Sirijo.
Kongres bi sedaj najbrž podprl bombardiranje Sirije
Vendar pa bo moral Obama v tem primeru za napad pridobiti vsaj odobritev kongresa. Ker jastrebi republikanske stranke zdaj menijo, da rusko-ameriški dogovor slabi mednarodni položaj ZDA, ni izključeno, da Bela hiša v kongresu tokrat ne bi dobila podpore za bombardiranje Sirije.
Dogovor iz Ženeve poleg tega določa, da naj bi Sirija do 21. septembra, se pravi, tik preden se bodo v ZN začela odvijati najpomembnejša srečanja, predala popis vsega uskladiščenega kemičnega orožja ter do novembra inšpektorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) omogočila dostop do skladišč in lokacij za proizvodnjo ubijalskih sredstev. Po tem načrtu, ki trenutno ni več kot zamisel, naj bi nato do sredine naslednjega leta uničili vse sirsko kemično orožje.
Ker je ženevski sporazum vsaj za nekaj časa odstranil nevarnost novega spopada na Bližnjem vzhodu, so ga pozdravili po vsem svetu. Proti njemu so se izrazili zgolj sirski uporniki in kot že rečeno, republikanski jastrebi v ameriškem kongresu. Kljub temu pa so mnogi poznavalci skeptični, da bi lahko inšpektorji sredi divje državljanske vojne varno in temeljito opravili preglede na lokacijah, ki so raztresene po vsej Siriji. Povsem nejasno je tudi, kako naj bi evidentirano kemično orožje pretovorili na nekaj lokacij in ga nato uničili. Logistično nič manj zahtevna naj bi bila operacija odstranjevanja s prevozom v tujino, opozarjajo strokovnjaki.
Obama: Putin ni tribun demokracije
Kljub vsem pomislekom pa so v Moskvi in Washingtonu odločeni, da nadaljujejo projekt, ki, če drugega ne, obema stranema omogoča, da sta vzpostavili dialog. Prav to je včeraj v intervjuju za televizijsko mrežo ABC dejal predsednik Obama, ko je zatrdil, da med vrednotami Vladimirja Putina in ameriškimi vrednotami obstajajo velike razlike, ki pa ne smejo preprečiti sodelovanja, kadar gre za razreševanje kaosa po svetu ter boja proti terorizmu.
Obama je mimogrede zavrnil Putina, ki se je v članku v New York Timesu pred nekaj dnevi predstavil kot tribun demokracije. Dejal je, da je Putin edini na svetu, ki še trdi, da je kemično orožje uporabila sirska opozicija, ne pa Al Asadov režim. Predsednik je hkrati trdil, da sprva ni nameraval posredovati v sirski državljanski vojni, ker da ZDA v njej nimajo nikakršnega interesa. Obama je zagotovil, da je z grožnjo vojaškega napada hotel preprečiti nadaljnjo uporabo kemičnega orožja v Siriji in zunaj nje. Ameriški predsednik je poleg tega razkril, da je z novim iranski predsednikom prek posrednikov izmenjal pisma. Dejal je, da ima vtis, da se v Teheranu zavedajo, da Washington tokrat ne bo okleval z vojaškim posredovanjem, če bodo v Iranu nadaljevali jedrski načrt.
