Slednji so iz zadnjih volitev novembra lani potegnili nauk, saj se jim je glede na populacijske trende brez spremembe odnosa do priseljencev, še posebej iz Latinske Amerike, obetalo izumrtje. Demokratski senator iz Illinoisa, član tako imenovane "tolpe osmih", kot so v ZDA poimenovali senatne pogajalce, je dejal, da bo predlog na voljo javnosti prihodnji torek.
V sredo bo potem predlog romal v pravosodni odbor senata, kjer bodo o njem premlevali še naprej in morda glasovali že drugi teden v maju. Zadeva bo šla potem pred celoten senat. Svoj predlog pripravljajo tudi v predstavniškem domu in čeprav je "tolpa osmih" dejala, da ne bodo dovolili nobenih sprememb, se jim ne bo mogoče izogniti.
Zadnjo imigracijsko reformo so v ZDA sprejeli v časih predsednika Ronalda Reagana. Ta problema nezakonitega priseljevanja ni rešila. Ilegalcem je podelila zakoniti status, množice pa so še naprej drle čez južno mejo in danes v ZDA po skromnih ocenah živi 11 milijonov nezakonitih priseljencev, ki garajo noč in dan za majhno plačilo. Vsi kasnejši poskusi reforme so propadli.
Nove podrobnosti o predlogu reforme senata
Predlog reforme senata še ni javen, vendar pa je doslej v mesecih pogajanj prišlo na dan dovolj podrobnosti. Reforma prinaša pot do državljanstva za vse nezakonite priseljence, ki niso prekršili drugih zakonov. Pot do potnega lista ZDA naj bi bila dolga 13 let. V šestih mesecih po sprejetju reforme bodo lahko ilegalci zaprosili za začasen legalni status, plačali takse, kazni in davke ter prestali preverjanje kriminalne preteklosti.
Delodajalci bodo morali obvezno preveriti status oseb, ki jih nameravajo zaposliti, več denarja pa bo šlo za varnost na meji. Še preden bodo lahko ljudje zaprosili za legalizacijo statusa, bo moralo ministrstvo za domovinsko varnost poročati, da je pod nadzorom sto odstotkov meje z Mehiko. Kmečki delavci bodo lahko do legalnega statusa prišli hitreje kot vsi drugi, ker jih v ZDA krvavo potrebujejo, obetajo pa se tudi spremembe pri vizumih.
