Giulio Andreotti je bil sicer vodja krščansko demokratske stranke, ki je bila več desetletij na čelu italijanske politike. V italijanski parlament je vstopil leta 1945, član pa ostal kar 60 let.
Po poročanju italijanskega časnika La Repubblica je bil Andreotti že nekaj časa resno bolan, zaradi težav s srcem so ga večkrat tudi odpeljali v bolnišnico.
Razveljavljena obsodba na 24-letno zaporno kazen
V zadnjih desetih letih je veliko časa preživel na sodišču, kjer se je branil pred obtožbami, da je bil povezan s sicilijansko mafijo.
Med odmevnejšimi procesi proti Andreottiju je bil tisti, v katerem so ga konec 90. let prejšnjega stoletja obsodili na 24 let zaporne kazni, ker naj bi leta 1979 naročil umor preiskovalnega novinarja. Prizivno sodišče je obsodbo leta 2003 razveljavilo.
Veliko kritik si je med drugim nakopal tudi z nepopustljivostjo ob ugrabitvi njegovega političnega nasprotnika Alda Mora, ki so ga leta 1978 ugrabili pripadniki Rdečih brigad. Andreotti se kot premier ni želel pogajati, Mora pa so po dveh mesecih ujetništva našli mrtvega v prtljažniku avtomobila, parkiranega na neki stranski ulici v Rimu.
Uporaba katerikoli potrebnih sredstev
»Krivijo me za vse, razen za punske vojne, ker sem bil takrat še premlad,« je nekoč ironično dejal Andreotti. Profesor političnih znanosti na univerzi v Firencah Marco Tarchi pa je nekoč o njem dejal: »Pozna vse koridorje moči in njene šibkosti in ne odlaša z uporabo katerih koli sredstev, ki so potrebna.«
Hudičev oče
Zelo odmeven skeč je nekoč prikazal Andreottija, ki je pozvonil na vratih pekla. Odprl mu je hudič in naznanil: »Očka je doma!« Sicer si je italijanski politik prislužil tudi vzdevka Princ teme zaradi domnevnih povezav z mafijo in Črni papež zaradi domnevnih tesnih odnosov z Vatikanom.
Leta 2008 je bil posnet film Il Divo, ki pripoveduje o povezanosti Andreottija z mafijo. Film je bil nagrajen na znamenitem filmskem festivalu v Cannesu.
