Sporazum o namestitvi večnacionalne mednarodne misije za zagotovitev varnosti na prizorišču strmoglavljenja sta v ponedeljek sklenili Nizozemska, ki bo misijo tudi vodila, in Ukrajina, vrhovna rada pa ga je danes ratificirala.
Misijo bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sestavljalo do 950 oboroženih pripadnikov varnostnih sil, načeloma policistov, iz Nizozemske, Avstralije in po potrebi drugih držav, ki so na tragičnem letu MH17 izgubile svoje državljane. Njihova naloga bo poskrbeti za varnost pri iskanju posmrtnih ostankov in preiskavi prizorišča.
Pripadniki misije bodo lahko sicer orožje uporabili le v samoobrambi. Zaenkrat so lahko na vzhodu Ukrajine le tuji neoboroženi opazovalci, strokovnjaki in preiskovalci.
109 proti nezaupnici
Za nezaupnico Jacenjuku je medtem danes glasovalo le 16 poslancev, kar 109 jih je glasovalo proti njej, Jacenjuk sam pa je tudi pristal, da zaenkrat ostane na položaju, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Presenetljiv in tudi zelo čustven odstop Jacenjuka minuli četrtek je sledil odločitvi strank Udar in Svoboda, da izstopita iz vladajoče proevropske koalicije v Kijevu in na ta način odpreta pot za razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
Po napovedi odstopa je Jacenjuk najprej podpisal sklep vlade, s katerim je na mesto premiera začasno imenoval svojega namestnika Volodimira Grojsmana. A čeprav je koalicija razpadla, večina v Kijevu Jacenjuka očitno (še) ni pripravljena izpustiti iz rok, in izbruhnila je prava politična kriza.
Nezakonit korak
Nemudoma so se tudi razširile ocene, da ta korak ni bil zakonit in da je dolžan opravljati dolžnosti premiera do imenovanja nove vlade. Pod pritiskom je nato Jacenjuk vendarle znova prevzel vodenje vlade, danes pa je parlament še glasoval o zaupnici.
Jacenjukova čustvena napoved odstopa je bila sicer po poročanju tujih medijev posledica več mesecev trajajočih sporov v parlamentu, ki nikakor noče oziroma ni hotel podpreti nekaterih zakonov, ki so po oceni 40-letnega premiera nujni.
A vsaj delu Jacenjukovih zahtev, s katerimi je tudi pogojeval svoje nadaljnje vodenje vlade, so poslanci danes z veliko večino končno ugodili.
Nujno potrebujejo denar
Oblasti v Kijevu nujno potrebujejo denar za financiranje svoje "protiteroristične ofenzive" na vzhodu države, ki naj bi državo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa stala kar 4,5 milijona evrov dnevno. Zaradi tega je hotel Jacenjuk že nekaj časa - a brez uspeha - spremeniti proračun in uvesti nove davke.
Glede tega, na kakšen način zbrati denar, so obstajala različna mnenja, parlament pa se je danes odločil, da to storijo z uvedbo posebnega vojnega davka. Najmanj do 1. januarja 2015 bodo vsi dohodki tako podvrženi dodatnemu davku v višini 1,5 odstotka, poroča dpa. Po nekaterih ocenah naj bi se s tem v proračun steklo dodatnih 180 milijonov evrov.
Obenem je parlament danes tudi potrdil rebalans proračuna in povišanje nekaterih davkov in trošarin, na primer na cigarete in surovine.
Ukrajina nikoli ne bo razglasila bankrota
"V svetovnem gospodarstvu danes odmevata dve pomembni novici. Prva je, da je Argentina razglasila državni bankrot, druga pa je, da Ukrajina ni razglasila bankrota in ga nikoli ne bo," je današnji razvoj dogodkov ocenil Jacenjuk.
Vse to pa nikakor ne pomeni, da Ukrajine ne čakajo predčasne volitve. V skladu z ustavo je po razpadu koalicije 30 dni časa, da se v parlamentu oblikuje nova večina z najmanj 226 poslanci. Če se to ne zgodi, ima predsednik države Petro Porošenko pravico razpisati volitve. Kot verjetni datum se že nekaj časa omenja 26. oktober.
O predčasnih parlamentarnih volitvah se je v Ukrajini ugibalo že vse od februarske odstavitve proruskega predsednika države Viktorja Janukoviča. Po mnenju mnogih, vključno s Porošenkom, bi morala namreč država, potem ko je 25. maja izvolila novega predsednika države, izvoliti tudi nov parlament ter tako dokončno počistiti z "agenti Moskve" v vrhovni radi.
Janukovičevi privrženci naj bi močno ovirali delo parlamenta in preprečevali izvedbo nekaterih nujnih reform. Poleg tega mnogi niso zadovoljni z delom Jacenjukove vlade, ki ji ni uspelo preprečiti priključitve Krima Rusiji in zajeziti nasilja na vzhodu.
