Turčija, ki zaradi gospodarske uspešnosti in demokracije velja za zgled moderne islamske države, je letos že drugič v hudi politični krizi. Potem ko se je junija avtoritarnemu premierju Recepu Tayyipu Erdoganu uprl srednji sloj, je prejšnji teden izbruhnila velika korupcijska afera, v katero so vpleteni vodilni iz vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), menda tudi premier. Erdogan, ki je na oblast prišel leta 2002 predvsem z obljubo o boju proti korupciji, si zdaj rešuje kožo tako, da se znaša nad drugimi, tako nad preiskovalci kot nad osumljenimi. Prejšnji teden je odstavil več sto policistov na visokih položajih (češ da o preiskavi niso obveščali nadrejenih), v sredo zvečer pa je sporočil, da bo zamenjal polovico ministrov.
Pri vsem tem pa Erdogan sebe prikazuje kot žrtev zarote, med drugim naj bi jo skovale ZDA, predvsem pa njegov nekdanji zaveznik Fethullah Gülen, ki sicer velja za avtoriteto turškega sunizma. V resnici ima Gülenovo versko gibanje Hizmet, ki ga nekateri označujejo za sekto, svoje ljudi tudi na turški policiji in tožilstvu. Sedanja kriza konservativnega režima se kaže tudi v tem, da je prišlo do hudega spora med njegovima glavnima stebroma: med Erdoganovo AKP in Gülenovim gibanjem. Prav tako se Erdogan ne more veseliti vse slabših odnosov z ZDA, ki so še vedno največji trg na svetu.
Pozivov k odstopu ne sliši
Že v sredo dopoldne, torej pred Erdoganovo rekonstrukcijo vlade, so odstopili ministri za okolje, za gospodarstvo in za notranje zadeve. Sinova zadnjih dveh so aretirali prejšnji teden, s še okoli dvajsetimi posamezniki, predvsem visokimi uradniki in poslovneži, sta obdolžena malverzacij pri prodaji javnih zemljišč zasebnikom, nezakonitega trgovanja z Iranom in pranja denarja. V sredo pa so turški tožilci začeli še preiskavo v zvezi z razpisi turških železnic, ki jih prav tako vodijo ljudje iz AKP.
Zelo presenetljivo je bilo, da je minister za okolje Erdogan Bayraktar, ki je veljal za premierjevega prijatelja in ki se ima kot druga dva ministra za nedolžnega, ob odstopu premierja pozval, naj odstopi, »saj je odobril večji del prostorskega načrtovanja, ki ga preiskuje policija«. Predsednik vlade Erdogan pa se nato v svojem govoru pred vodilnimi člani svoje AKP na ta poziv ni odzval, prav tako ni komentiral odstopov treh ministrov, je pa posvaril pred tistimi, ki želijo »škodovati prihodnosti Turčije«.
»Nikoli ne bomo tolerirali institucij, ki bi bile paralelne državi,« je v sredo dejal Erdogan in obljubil, da bo razgnal »tolpe, ki pod krinko vere mislijo le na svoje interese«. Tako se je znesel nad Gülenovim gibanjem Hizmet, ki ima več milijonov članov. Gülena, ki se je leta 1999 zaradi obtožb o ogrožanju turškega laicizma umaknil v ZDA, imajo mnogi za velikega modreca. Med drugim se zavzema za demokracijo ter za dialog z Judi in papežem. Podobno kot jezuiti, s katerimi ima izvrstne stike, veliko stavi na izobraževanje. Očitajo pa mu, da je preveč navdušen nad kapitalizmom. Gülenovo gibanje se je v zadnjem mesecu spustilo v odkrit spopad z vlado, ker namerava ukiniti njihove zasebne šole. Prav ta odločitev vlade naj bi sprožila protikorupcijsko operacijo istanbulskega tožilca Zekeryaja Öza, ki je blizu gibanju. Spor resno ogroža tudi načrte premierja Erdogana, ki bi bil prihodnje leto avgusta rad izvoljen za predsednika države. mš