Ukrajina je danes sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo, vendar pod določenimi pogoji. Tudi Rusija je danes sporočila, da je pripravljena na pogovore o prihodnosti Ukrajine z ZDA in EU, vendar le če bodo na njih prisotni tudi predstavniki proruskega vzhoda in juga Ukrajine.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Kijevu Jevgenij Perebijnis, Ukrajina pristaja na pogajanja, če bodo na njih prisotni samo uradni predstavniki Ukrajine, Rusije, EU in ZDA. Za rešitev spora mora Rusija prenehati s svojimi agresivnimi in subverzivnimi dejavnosti ter opustiti osvajalske načrte. Pogoj je tudi umik ruske vojske z ukrajinskih meja in polotoka Krima, ki si ga je Rusija minuli mesec pripojila.
Rusija medtem postavlja svoje pogoje za pogajanja o prihodnosti Ukrajine. "Seveda smo pripravljeni razmisliti o večstranskem formatu, v katerem bi bile zastopane evropska, ameriška, ruska in ukrajinska stran," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in pristavil: "Naklonjeni smo temu, da bi bila na takšnih pogovorih zastopana jug in vzhod Ukrajine."
Razglasili "ljudsko republiko"
Na proruskih demonstracijah v Harkovu, drugem največjem mestu v državi, so po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform in ruskih tiskovnih agencij v ponedeljek zvečer izbrali "alternativne poslance" skupščine Harkova in razglasili "ljudsko republiko" ter napovedali referendum o federalizaciji Ukrajine.
Pred tem so proruski aktivisti v Donecku razglasili ustanovitev "ljudske republike", neodvisne od kijevskih oblasti, in za 11. maj napovedali referendum o priključitvi Rusiji.
Specialne enote odstranile protestnike
Iz Harkova so nato danes poročali, da so specialne enote protestnike odstranile iz upravnega sodišča, ki so ga zavzeli v ponedeljek, in prijeli 70 ljudi. Guverner regije Igor Baluta je ob tem dodal, da bodo s protiteroristično operacijo nadaljevali, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je pred tem na svoji spletni strani sporočil, da so v Harkovu začeli protiteroristično operacijo in da je središče mesta zaprto.
(Foto: Reuters)
Še vedno obstaja nevarnost ruskega vojaškega posredovanja
Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk pa je opozoril, da še vedno obstaja nevarnost ruskega vojaškega posredovanja. Zagotovil je, da bo storil vse za ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Nato je notranje ministrstvo v ponedeljek zvečer sporočilo, da so v omenjena tri mesta poslali specialne enote iz drugih delov Ukrajine. Ministrstvo je pri tem izpostavilo nujnost ohranitve ozemeljske celovitosti Ukrajine.
ZDA zaskrbljene
ZDA so že izrazile zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvale, naj preneha destabilizirati sosednjo državo. V Moskvi pa so znova pozvali k federalizaciji Ukrajine in Kijevu sporočili, da ne sme ignorirati "legitimnih zahtev" ljudi na vzhodu države.
Ameriški in ruski zunanji minister John Kerry in Sergej Lavrov sta nato v telefonskem pogovoru govorila o načrtih za pogovore za rešitev ukrajinske krize med ZDA, Rusijo, Ukrajino ter Evropsko unijo, ki naj bi jih izvedli v naslednjih desetih dneh.
Nato spet svari Rusijo
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes posvaril Rusijo, da bi naredila zgodovinsko napako, če bi se še dodatno vmešavala v Ukrajini. Ob tem je Moskvo pozval, naj naredi korak nazaj po zadnji zaostritvi razmer na vzhodu Ukrajine.
"Pozivam Rusijo, naj naredi korak nazaj in ne zaostruje razmer v Ukrajini," je dejal Rasmussen na seminarju v Parizu.
"Če se bo Rusija še dodatno vmešavala v Ukrajini, bi bila to zgodovinska napaka. To bi imelo hude posledice na naše odnose z Rusijo in bi Rusijo dodatno mednarodno osamilo," je zatrdil generalni sekretar Nata.
(Foto: Reuters)
Moskva opozarja Kijev pred uporabo sile na vzhodu Ukrajine
Rusija je danes Kijev opozorila, da bi uporaba sila na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski aktivisti zavzeli vladna poslopja v več mestih, lahko državo pahnila v državljansko vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pozivamo k takojšnjemu končanju vseh vojaških priprav, ki lahko sprožijo državljansko vojno," je v izjavi poudarilo rusko zunanje ministrstvo.
Rusko zunanje ministrstvo je dodalo, da imajo informacije, da ukrajinske oblasti na jugovzhod Ukrajine, predvsem v Doneck, pošiljajo varnostne sile in prostovoljce iz nacionalne garde, pa tudi pripadnike skrajnega nacionalističnega gibanja Desni sektor.
Po trditvah Moskve v operaciji sodeluje tudi 150 "ameriških plačancev" ameriškega zasebnega varnostnega podjetja Greystone, ki so oblečeni v uniforme ukrajinskih specialnih enot, kar je vzrok za dodatno zaskrbljenost.
Ukrajinski predsednik zagrozil separatistom
Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je danes zagrozil, da bodo ruske separatiste, ki so zasedli vladne zgradbe na vzhodu države, obravnavali kot teroriste.
"Oblasti bodo obravnavale separatiste in teroriste, ki so vzeli v roke avtomatsko orožje in zasedli zgradbe, skladno z ustavo in zakonom - kot teroriste in kriminalce," je dejal Turčinov na seji parlamenta, ki razpravlja o zaostritvi kazni za separatizem in druga kazniva dejanja proti državi.
Ob tem je zagotovil, da varnostne sile ne bodo uporabile orožja proti mirnim protestnikom. Kot je dejal, so proti varnostnim silam, ki so bile napotene v Harkov, da bi ponovno prevzele zgradbe lokalnih oblasti, uporabili strelno orožje in granate. Več pripadnikov varnostnih sil je bilo pri tem ranjenih.
EU skrbi vzhod Ukrajine, a novih sankcij za zdaj ni pričakovati
EU skrbi dogajanje na vzhodu Ukrajine. Nabor gospodarskih sankcij, h kateremu je pozval vrh EU, se sicer pripravlja "s polno hitrostjo", a novih ukrepov za zdaj ni pričakovati, saj se obenem pripravlja ministrski sestanek Rusije, Ukrajine, ZDA in EU.
Ni namreč pričakovati, da bi se unija odločila za nove sankcije pred načrtovanim sestankom, ki naj bi se zgodil v desetih dneh na ravni zunanjih ministrov. EU naj bi zastopala visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton.
