Finančni ministri Evropske unije so včeraj podali predlog, v katerem bi Grčija za znižanje javnega dolga pod 120 odstotkov BDP imela čas do leta 2022. Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde pa je vztrajala, da mora časovni okvir ostati pri sprva določenem letu 2020.
»Jasno je, da imamo drugačne poglede na dolžniško krizo v Grčiji. Kar pa je pomembno na koncu dneva, je zagotoviti vzdržnost grškega javnega dolga na tak način, da se bo država lahko končno postavila na svoje noge,« je povedala Lagardova. Nestrinjanje med IMF in EU je bilo na današnjem zasedanju v Bruslju nenavadno javne narave, saj ta spor za zaprtimi vrati grmi že nekaj tednov, piše Reuters.
Nemčija zavrnila možnost delnega odpisa dolga
Jabolko spora je vprašanje, ali bodo za vzdržnost grškega dolga evropske vlada more nekaj tega dolga odpisati. Predstavniki IMF podpirajo to možnost, medtem ko je Nemčija, ki ima v grškem dolgu največji delež, predlog vehementno zavrnila in ga označila za nezakonitega.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes dejal novinarjem, da je predlog znižanja grškega javnega dolga pod 120 odstotkov BDP do leta 2020 nekoliko optimističen in dodal, da delni odpis dolga s strani držav pravno ni mogoč.
Mednarodni diplomati so sicer še vedno prepričani, da bodo mednarodni posojilodajalci kmalu prišli do dogovora, ki bo Grčiji prinesel 31,5 milijarde evrov svežega denarja. Ta denar pa Atene nujno potrebujejo, saj bi država lahko postala nelikvidna že do konca novembra, še poroča Reuters.
