Slabim novicam iz Francije v tej zadnji tretjini januarja ni videti konca. Za velik del Francozov je slaba novica tudi razkritje, da se je predsednik François Hollande pred dvema mesecema, očitno na skrivaj, sestal s Petrom Hartzom, glavnim avtorjem reform nekdanjega socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja.
Spomnimo naj, da je Hartz v letih 2002–2005 čas, ko brezposelni lahko dobi podporo, skrajšal na 12 mesecev, dobo upokojevanja zvišal na 67 let, z izjemno slabo plačanimi »mini-jobs« pa je ustvaril precej številen revni sloj zaposlenih. Vse to naj bi prispevalo k večji konkurenčnosti in uspešnosti nemškega gospodarstva v zadnjih letih. Hollande sicer vsaj za zdaj ni dal vedeti, da tudi sam namerava uvesti takšne neoliberalne ukrepe. Po pisanju nemškega lokalnega dnevnika Saarbrucker Zeitunga pa naj bi 73-letni Hartz postal svetovalec predsednika Francije. Vendar je Hollandov tesni sodelavec Aqulino Morelle to včeraj že zanikal: »François Hollande ga je res pred dvema mesecema sprejel na enourni neformalni pogovor (…). Zanikam pa, da bi ali da bo postal postal njegov svetovalec.«
Slabo leto in slabi obeti
Kakor koli že, francoskemu gospodarstvu gre slabo, kar potrjuje ponedeljkova novica, da se je decembra število brezposelnih povečalo še za 10.200. To je sicer vsaj dvakrat manj od mesečnega povprečja v zadnjih letih, a stopnja brezposelnosti je spet rekordna in še naprej podobna slovenski. Torej se njena rast ni ustavila, kot je Hollande ves čas od septembra 2012 glasno obljubljal prav za konec lanskega leta. Obeti pa tudi za letos niso dobri, ker je bilo v Franciji lani precej manj investicij kot v letu 2012, podjetja tudi vse manj dajejo za raziskave in razvoj. O vlaganju v tehnologijo nazorno kaže število robotov, ki s svojo učinkovitostjo pomagajo ustvarjati nova delovna mesta: lani jih je imela Francija v svojih tovarnah 33.000, Italija 58.600 in Nemčija 165.800.
Tudi prejšnji teden ni prinesel nič dobrega. Moody je Franciji zaradi slabih gospodarskih in javnofinančnih razmer v petek zagrozil z znižanjem bonitetne ocene. Ravno nekaj dni pred tem je prišlo na dan, da je zaradi gospodarske stagnacije lanski davčni priliv za nekaj milijard manjši od pričakovanega in da tudi zato proračunski primanjkljaj spet ne bo pod 4 odstotki. Najhujša novica prejšnjega tedna pa je bila, da je Velika Britanija prvič po več desetletjih izdelala več avtomobilov kot Francija. Hud udarec za domovino Renaulta in Peugeot-Citroena je tudi dejstvo, da je imela Velika Britanija lani 1,9-odstotno gospodarsko rast, Francija pa le 0,2-odstotno.
Hollande je sredi januarja napovedal, da bo poskušal spodbuditi gospodarsko rast z razbremenitvijo podjetij. Zdaj pa je ugledni ameriški ekonomist in nobelovec Paul Krugman ta ukrep kritiziral, saj meni, da vodi v zmanjševanje izdatkov, torej v zategovanje pasu, čemur zdaj nasprotuje celo Mednarodni denarni sklad, saj se tako zmanjšuje povpraševanje in zato tudi proizvodnja. Za Krugmana je glavna težava Francije danes v tem, da ni povpraševanja in da zato tovarne malo prodajo, ni pa problem predraga delovna sila, kot zdaj misli Hollande. Tudi nekateri francoski ekonomisti menijo, da bodo manjši prispevki in davki podjetij le za 3 odstotke zmanjšali proizvodne stroške. Zmanjšanje izdatkov, brez česar ni razbremenitve podjetij, pa naj bi državo pahnilo v recesijo. mš
