Danes se na Hrvaškem uradno začenja volilna kampanja pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bodo na pobožično nedeljo, 28. decembra. Med glavnimi protagonisti, dosedanjim predsednikom Ivom Josipovićem, ki želi drugi mandat, Kolindo Grabar - Kitarović iz opozicijske HDZ ter Milanom Kujundžićem, ki je HDZ zapustil predlani po neuspeli kandidaturi za strankinega voditelja, je potekala vsaj že od letošnjega poletja. V njej so že padali nizki udarci predvsem s strani Grabar-Kitarovićeve na račun aktualnega predsednika, ki ga obtožuje popolne pasivnosti, zlepljenosti z nesposobno Milanovićevo vlado in zgolj skrbi za politične ratinge. Za to ni bila nagrajena, saj so bile dosedanje javnomnenjske ankete močno v prid Josipoviću. Zadnja, ki jo je agencija Promocija plus objavila pred petimi dnevi, sicer kaže na najverjetnejši drugi krog, saj je Josipoviću pripisala 42,3-odstotno podporo, Grabar-Kitarovićevi za 14 odstotnih točk nižjo, medtem ko je Kujundžića podprla dobra desetina vprašanih. Popolna neznanka je zdaj Ivan Vilibor Sinčić, ki mu je uspelo zbrati dobrih 15.000 podpisov za kandidaturo (zahtevanih je najmanj 10.000), nominirala pa ga je organizacija Živi zid, ki se bori proti deložacijam ter drugim sodnim izvršbam z živimi blokadami in se je julija 2011 registrirala tudi kot politična stranka. Evroskeptični populist se zavzema za izstop Hrvaške iz Evropske unije, njegov aktivizem pa ga je doslej že petkrat spravil v pripor.
Manj kandidatov le leta 1997
Do potrditve zbranih potrebnih podpisov so se kot kandidati omenjali in v neformalni predvolilni kampanji sodelovali tudi stečajni upravitelj Ivan Rude, duhovni učitelj Ivan Bavčević, pravaš Anto Đapič in zaradi neposrednega političnega udejstvovanja upokojeni duhovnik in neodvisni saborski poslanec Ivan Grubišić. Slednji zatrjuje, da je edini od naštetih zbral potrebno število podpisov, a je odstopil od kandidature, ker ne želi sodelovati v kampanji, v kateri imajo glavno besedo stranke in se posledično »v državi krepi strankokracija namesto demokracije«. Z zgolj štirimi kandidati na tokratnih predsedniških volitvah bo tekma za Pantovčak najožja po letu 1997, ko so se pomerili samo trije – Franjo Tuđman, Zdravko Tomac in Vlado Gotovac. Na prejšnjih, ki jih je v drugem krogu dobil proti Milanu Bandiću Josipović, je sprva sodelovalo dvanajst kandidatov, pet let prej pa celo trinajst. Tokrat se je okoli enega kandidata zbralo več strank, Josipovića jih podpira kar 16, Grabar-Kitarovićevo osem, Kujundžića, ustanovitelja poldrugo leto stare desničarske populistične Hrvaške zore, pa še šest drugih desnih in nacionalističnih strank.
Aktualni predsednik Josipović je včeraj v Zagrebu predstavil svoj predvolilni program pod naslovom »To je prava pot«, temelji pa na konceptu ustavnih sprememb oziroma »ustvarjanju novega družbenega dogovora, uokvirjenega v novo ustavo druge republike«. Z njo naj bi zagotovili večjo decentralizacijo države, proračunsko močnejše regije z večjo participacijo državljanov ter njihov vpliv na teme, ki jih obravnava sabor. Spremenili bi tudi volilni sistem ter uvedli še druge ustavne novosti, ki bi omogočile nadaljnji demokratični razvoj in gospodarske reforme. Kujundžić svojo kampanjo gradi na ideoloških vprašanjih s poudarjanjem domovinske vojne, izničevanjem partizanstva in zahtevami po lustraciji in napadi na Josipovića, ki so edina stična točka z Grabar-Kitarovićevo, potem ko HDZ ni sprejela ponudbe o vzajemni podpori obema desnima kandidatoma in se je podala v iskanje strastne podpore svoji kandidatki med člani, ki so bili donedavna tudi Kujundžićevi kolegi.
Grabar-Kitarovićeva brez rokavic
Predstavljajoča svoj volilni program, naslovljen »Za boljšo Hrvaško«, je Grabar-Kitarovićeva poudarila, da ne bo dopustila, da se govori, kako predsednik nima pooblastil. »To je navaden izgovor za nedelo, molk in brezbrižnost,« je dejala in hkrati Josipoviću očitala, da z lažmi prikriva svojo lenobo in molk, »zdaj pa si dovoli zahtevati novih pet let« na Pantovčaku. V njenem predvolilnem štabu sicer pravijo, da vidijo samo enega protikandidata in ne treh, in ta je seveda Josipović. Tovrstni napadi nanj pa se za zdaj kažejo kot kontraproduktivni, saj na splošno Hrvati o svojem umirjenem in dostojanstvenem predsedniku nimajo tako negativnega mnenja, kot ga izrisuje Grabar-Kitarovićeva.
Kam se bo obrnila zagotovo še s strani vsaj dveh Josipovićevih tekmecev tudi žaljiva predvolilna kampanja, bomo kmalu videli, o izidu volitev pa je vseeno težko ugibati. Grabar-Kitarovićeva je k svoji kandidaturi vložila največ podpisov, skoraj 330.000, a precej manj od pol milijona, ki si jih je mašinerija HDZ mimo potrebnih zgolj 10.000 propagandno želela. Josipovič je predložil dobrih 100.000 manj podpisov, Kujundžić pa se je zadovoljil s petkratnikom potrebnega števila. Za neko resno analizo javnega mnenja zelo irelevantna spletna anketa hrvaškega portala indeks.hr pa je pri okoli 20.000 klikih pokazala največjo podporo Sinčiću (5674), zatem Grabar-Kitarovićevi (5627) in Josipoviću (5528), medtem ko je Kujundžić močno zaostal (2553), preostali pa kliknili, da jih ne bo na volitve (1960). Na njih bo gotovo svojo vlogo odigral tudi denar za kampanjo, kjer se v blagajni HDZ zaradi preteklih malverzacij, ki se zdaj valjajo po sodiščih, nabira pajčevina. Kolinda Grabar - Kitarović se je problema lotila po ameriško, z donatorskimi večerjami. Na nedeljski v Zagrebu se je zbralo okoli 500 njenih podpornikov iz politike, gospodarstva, športa in estrade, donacije pa so se vrtele od 2000 (260) do največ dovoljenih 10.000 kun (1300 evrov), ki jih je med drugim doniral tudi razvpiti šef Dinama Zdravko Mamić.
