Zakonodaja, ki omogoča preširok nadzor nad državljani, lahko škoduje njihovi zasebnosti in ovira njihovo svobodo do izražanja in svobodo medijev, je v deklaraciji, poslani vladam držav članic, zapisal odbor ministrov.
Ob tem je tudi spomnil, da morajo ukrepi sledenja in nadzora s strani oblasti ustrezati standardom človekovih pravic Sveta Evrope, ki so določeni v evropski konvenciji o človekovih pravicah. Tovrstni ukrepi bi morali tudi strogo spoštovati meje, zahteve in varovalke, določene v konvenciji o zaščiti podatkov.
Odbor ministrov Sveta Evrope je opozoril tudi na kazenski vidik nezakonitega nadzora in na pomembno vlogo, ki bi jo lahko pri spopadanju s tem vprašanjem odigrala budimpeška konvencija o spletnem kriminalu.
Države članice je odbor ministrov še spodbudil, naj uvedejo ustrezen izvozni nadzor, da bi tako preprečili zlorabo tehnologije za spodkopavanje standardov človekovih pravic, so še sporočili iz Strasbourga.
Nedavno je prišel na dan obstoj programa nadzora nad telefonskimi podatki in komunikacijami prek interneta, ki so ga izvajali v ZDA.
V okviru t.i. programa Prism lahko ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) od internetnih podjetij, kot sta Google in Facebook, terja dostop do spletne pošte, klepetov, slik, datotek in video posnetkov tujih uporabnikov. Ameriški predsednik Barack Obama je program branil kot "zmeren poseg" v zasebnost, ki je potreben za ubranitev Američanov pred terorizmom.
