Skupno je na dnevnem redu 35 sodb, katerih uresničevanje bodo pregledali ministri. V zvezi s Slovenijo je predvidena obravnava sodbe v primeru "Kurić in drugi proti Sloveniji" glede nekdanjih državljanov bivše Jugoslavije, ki jim je bila odvzeta pravica do stalnega prebivališča.
Sodba je postala pravnomočna 26. junija lani, veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice pa je odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, in vladi naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Šesterici tožnikov je sodišče določilo tudi po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Vlada je sicer 18. januarja letos potrdila osnutek odškodninske sheme za izbrisane oz. akcijski načrt za izvršitev sodbe Evropskega sodišča, ki predvideva oblikovanje odškodninske sheme, po kateri bi se izbrisanemu izplačal pavšal. Če se z njim ne bi strinjal, je predvidena poravnava, če bi bila neuspešna tudi ta, pa bi lahko sprožil odškodninski spor.
Vlada je informacije o tem akcijskem načrtu poslala tudi v Strasbourg, a je konec januarja komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks v pismu premieru Janezu Janši opozoril, da bi morala slovenska vlada prizadevanja za zagotovitev ustreznih odškodnin za vse žrtve izbrisa okrepiti. Poudaril je, da izbris več tisoč ljudi iz registra stalnih prebivalcev še vedno negativno vpliva na človekove pravice številnih izbrisanih.
