Streljanje v džamije, metanje granat nanje, poskusi požigov, svinjske glave na vratih… V zadnjem tednu, torej po pokolu v uredništvu satiričnega tednika Charlie Hebdo 7. januarja, so po vsej Franciji zabeležili več kot 50 izgredov proti muslimanom. Marsikdo iz islamske verske skupnosti se zato ni upal pokazati na ulici. Znani so tudi primeri, da so nekateri francoski muslimani, ki bi se te dni morali vrniti, na primer iz Alžirije, raje podaljšali obisk v domovini svojih prednikov.
Na twitterju se je na te napade odzval premier Manuel Valls: »Svojim muslimanskim rojakom zagotavljam, da imajo vso mojo podporo. Vsak Francoz mora biti zaščiten.« Njegova vlada, ki je v ponedeljek zjutraj sporočila, da je z vojsko zaščitila judovske šole in sinagoge, ki so priljubljena tarča džihadistov, je zvečer istega dne na tak način zavarovala tudi džamije.
Malo muslimanov na demonstracijah
Zdi se, da je na nedeljskih demonstracijah sodeloval majhen del muslimanov. Osemnajstletna gimnazijka Yousra Haddouche je tako branila »svobodo izražanja, temelj naše družbe«. A tudi ona z zadržkom. Čuti se prizadeto, ker nekateri Francozi menijo, da islam nasprotuje svobodi izražanja, ali celo, da so vsi muslimani potencialni teroristi. »Islam v arabščini pomeni mir,« pravi 34-letni knjižničar Kaji, ki je po obotavljanju tudi sodeloval na demonstracijah, in čeprav se ne strinja s karikaturami, je moral zadnje dni poslušati: »Vsi ste isti!« ali pa »Vrnite se, od koder ste prišli!« A Francija je njegova edina domovina. Nekateri muslimani se niso udeležili demonstracij zato, ker niso hoteli poslušati, da so »pošteni muslimani« ali pa »muslimani, ki niso teroristi«. Na demonstracije so sicer prišli predvsem tisti muslimani, ki se v raznih gibanjih borijo proti rasizmu in diskriminaciji v francoski družbi.
Muslimani, ki jih je v Franciji, vernih in manj vernih, različnih usmeritev, vsaj pet milijonov ali osem odstotkov prebivalstva, vsekakor obsojajo teroriste. Težko pa sprejmejo geslo »Jaz sem Charlie«, saj je satirični tednik objavil karikature, na katerih ima prerok Mohamed bombe na glavi (islam je torej terorizem) ali je prikazan v pornografskih pozah. »Mohamed je za muslimane menda celo pomembnejši od očeta,« je za BBC dejal neki francoski musliman.
Mladi brez prihodnosti
Če je del odraslih muslimanov res dobro integriran v francosko družbo, pa to ne velja za mlade (najbrž predvsem zato, ker že zaradi svojih muslimanski imen in priimkov nimajo veliko možnosti za zaposlitev). To je prišlo do izraza prejšnji teden, ko so na številnih francoskih šolah minuto tišine motili žvižgi šolarjev, ki tako niso hoteli počastiti spomina na pobite karikaturiste in sodelavce tednika Charlie Hebdo. Petnajstletnega dijaka pa so muslimanski sošolci, ker se je na facebooku zavzel za laičnost Francije, hudo pretepli. Veliko mladih muslimanov v Franciji je prepričanih, da pobiti karikaturisti niso povsem nedolžni. Predvsem ne razumejo, da islamskega humorista Dieudonnéja, ki se norčuje iz judov, pogosto kaznujejo za njegov humor, tednika Charlie Hebdo za smešenje muslimanov pa ne. Ni jim tudi jasno, da lahko Charlie Hebdo uživa vso svobodo izražanja, ki pa ne velja za muslimanske srednješolke, ki si v šolskih poslopjih ne smejo zakrivati las in vratu.
Vsekakor je mladina iz revnih predmestij daleč od zahodnih vrednot, med njimi pa obstaja manjšina, ki se danes navdušuje nad Islamsko državo in Al Kaido. Predvsem v zaporu mladi prestopniki velikokrat postanejo džihadisti in hkrati antisemiti. Znani francoski režiser Luc Besson je pred nekaj dnevi mladim francoskim muslimanom napisal odprto pismo. Izhaja iz prepričanja, da je pokol posledica slabih razmer v francoskih predmestjih, kjer je med mladimi muslimani stopnja brezposelnosti 50-odstotna, kar naj bi bilo posledica rasizma francoske družbe. Besson poziva francoske podjetnike in politike, naj mladim muslimanom pomagajo.
