Zakaj trajajo volitve za evropski parlament kar štiri dni?
Res so volitve za nacionalne parlamente izvedene na en sam dan, proces volitev v Evropi pa je daljši. Državam članicam je bilo prepuščeno, da v skladu s svojimi tradicionalnimi dnevi glasovanja same določijo, kdaj bodo volilce povabile na volišča. Evropske volitve se tako začenjajo ob četrtkih z glasovanji v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V petek bodo volitve potekale na Irskem in Češkem (v zadnji trajajo dva dni, tako kot nacionalne volitve), v soboto pa se bodo na voliščih zglasili Latvijci, Maltežani, Slovaki in francoski državljani na njihovih prekomorskih območjih. Preostale države članice bodo svoje evropske poslance izbirale v nedeljo. Razlika tudi ni zgolj v dnevu volitev. Države članice se lahko same odločijo o številu in obsegu volilnih okrajev. Prav tako jim je prepuščena odločitev glede volilnih list. Oblikujejo lahko zaprte oziroma odprte liste z možnostmi preferenčnih glasov za posameznega kandidata. Za zadnjo možnost se je odločilo šestnajst držav članic, med njimi tudi Slovenija.
Evropski parlament bo v naslednjem sklicu imel 751 poslancev, Slovenija zgolj osem. Če pomnožim 28 držav članic z osem, še zdaleč ne pridem do številke 751.
Drži, matematika je v evropskih inštitucijah nekoliko manj eksaktna veda. Države članice so vedno znova spreminjale ustroj institucij Evropske unije in med drugim tudi število poslancev v evropskem parlamentu ali pa denimo zapleteno formulo sprejemanja odločitev v evropskem svetu. Do sprememb prihaja z vsako novo meddržavno pogodbo in širitvijo EU. Formula obsega parlamenta je bila nazadnje določena z lizbonsko pogodbo, kjer so se države članice dolgo časa pogajale tudi o razporeditvi mest med države. Odločile so se za tako imenovano degresivno sorazmernost. Zveni zapleteno? Ta izraz preprosto pomeni, da geografsko večje države članice z večjim številom prebivalstva dobijo več sedežev v evropskem parlamentu, najmanjše pa več sedežev, kot če bi se striktno držali načela proporcionalnosti. Največ parlamentarcev ima Nemčija – 96, najmanj pa s šestimi poslanci Malta, Luksemburg in Ciper.
Pri imenih poslancev pogosto vidim oznake nekih evropskih političnih strank, s katerimi nimam kaj početi. Kaj je to?
Kandidati za evropske poslance na nacionalnih listah nastopajo pod svojimi strankami ali kot neodvisni kandidati. Njihove stranke se na evropski ravni povezujejo v evropske politične skupine, ki potem delujejo v parlamentu. Tako – vsaj teoretično – dobijo večji glas v evropskem parlamentu. V zadnjem sklicu parlamenta, ki se mu izteče mandat 1. julija, jih je bilo sedem, zastopale pa so več kot 160 nacionalnih političnih strank. Prednost takšnega povezovanja je, da politične skupine tako pridobijo več sredstev evropskega parlamenta za svoje delovanje in več časa za razpravo. Na osnovi volilnega rezultata se politične skupine po volitvah dogovorijo tudi o sestavi delovnih teles, o razdelitvi 14 podpredsedniških mest parlamenta in drugih položajih. Politično skupino v evropskem parlamentu lahko oblikuje najmanj 25 poslancev, ki prihajajo iz sedmih držav članic.
Vsi govorijo, da so te volitve nekaj posebnega. Pa so res?
Volitve za evropski parlament so dejansko največje demokratične volitve v Evropi. Po obsegu se jih s 410 milijoni volilnih upravičencev da uvrstiti takoj za indijske volitve in še pred ameriške kongresne oziroma predsedniške. Toda velikost ni vse. Lizbonska pogodba, ki so jo voditelji držav članic sprejeli leta 2007, po ratifikacijskih procesih pa je začela veljati leta 2009, pri teh volitvah uvaja nekatere spremembe. Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic, bo namreč moral prvič pri imenovanju novega predsednika evropske komisije upoštevati izid volitev. V petih večjih evropskih političnih skupinah se za to mesto potegujejo s svojimi vodilnimi kandidati.
Komu kaže najbolje?
Zadnje javnomnenjske projekcije napovedujejo, da bo tesno zmagala Evropska ljudska stranka, čeprav bo kot zagovornica ostrih varčevalnih ukrepov EU izgubila desetine poslanskih sedežev. Na drugo mesto se bodo uvrstili Socialisti in demokrati. Takšen volilni izid bi pomenil, da bi Jean-Claude Juncker postal glavni pretendent evropskega parlamenta za položaj šefa evropske komisije.
Slišal sem, da njihova izvolitev ne bo kar samoumevna. Ali moj glas dejansko šteje?
Vsak glas seveda šteje, saj le z glasovanjem lahko sovplivate na prihodnjo podobo EU tako pri socialnih, gospodarskih in drugih političnih vprašanjih. Je pa res, da si nekatere države članice zavezo upoštevanja izida volitev pri izbiri novega šefa evropske komisije razlagajo drugače. Predvsem Nemčija naj ne bi zagovarjala avtomatizma. Čeprav Jean-Claude Juncker sedi v isti politični skupini kot kanclerka Angela Merkel in ga vsaj uradno podpira, se medtem špekulira, da bodo voditelji evropskega sveta za naslednika Joseja Manuela Barrosa predlagali svojega kandidata. Sedaj se kot tista oseba z najbolj svežo vizijo Evropske unije najpogosteje omenja šefinja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde.