Po dvodnevnih spopadih in zasedbi predsedniške palače so šiitski uporniki v Jemnu, ki so si nadeli družinsko ime leta 2004 ubitega voditelja Hutija, včeraj zjutraj pregnali še gardo iz predsednikove rezidence, tako da jim je Abd Rabu Mansur Hadi prepuščen na milost in nemilost. Hkrati so zasedli vojaško letalsko šolo v bližini rezidence ter prevzeli raketno oporišče jemenske vojske v glavnem mestu, tako da ga zdaj v celoti nadzorujejo. Večinoma je bila Sana v njihovih rokah že vse od lanskega septembra, ko so hutijski borci izkoristili protivladne proteste zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in visokih cen goriva ter se zasidrali na strateških točkah.
Čeprav so iz Jemna sprva poročali o državnem udaru, vodstvo Hutijcev zatrjuje, da njihov cilj ni strmoglavljenje predsednika Hadija, ki uživa tako podporo Zahoda kot sosednje sunitske Savdske Arabije, ampak uresničitev sporazuma o miru in nacionalnem partnerstvu, dogovorjenega po septembrskih nemirih. Sporazum je šiitski manjšini, ki predstavlja tretjino prebivalstva, zagotavljal položaje v vseh vojaških in civilnih državnih organih ter drugačno porazdelitev regionalnih pristojnosti, na novo pa naj bi spisali tudi ustavo. Abdel Malek Al Huti, vodja upornikov, za katere kljub zanikanju Teherana velja, da uživajo podporo Irana v merjenju moči med šiiti in suniti na Arabskem polotoku, je tako v torkovem televizijskem govoru dejal, da je njihov cilj »z vsemi sredstvi, ki bodo potrebna, zagotoviti implementacijo mirovnega in partnerskega sporazuma«.
Polovični udar
Odločitev Al Hutija, da Hadija ne odstavi, je po mnenju poznavalcev razmer pogojevalo dvoje. Jemenski predsednik velja za zahodnega zaveznika – tudi varnostni svet ZN mu je na izredni seji po zasedbi palače izrekel soglasno podporo – in je ključen za ZDA, ko z brezpilotnimi letali v Jemnu uničujejo Al Kaido Arabskega polotoka (AKAP). Mimo težave zaradi zunanjega pritiska bi uporniki izgubili tudi nesojenega zaveznika proti skupnemu sovražniku, sunitskim skrajnežem iz vrst Al Kaide. Poleg tega se Al Huti, ki se redko izpostavlja, a velja za pronicljivega vodjo, očitno zaveda, da je delitev oblasti skrajni domet šiitov v pretežno sunitski državi in neposredni okolici.
Dejstvo je namreč, da uporniško gibanje jemenskih šiitov, ki pripadajo posebni ločini zajdistov in je od prve vstaje leta 2004 do leta 2010 prevzelo nadzor nad severnim delom države, uživa določeno podporo drugih prebivalcev Jemna. Vzrok za to so predvsem socialne razmere v najrevnejši arabski državi ter vsestransko skorumpirana oblast. To je leta 2011 v Jemnu tudi sprožilo nadaljevanje v Tuniziji začete arabske pomladi s padcem avtokratskega predsednika Saleha, v političnem vakuumu, ki je sledil, pa so se okrepili prav dobro organizirani hutijski uporniki, ki za zdaj zahtevajo svoj delež oblasti, čeprav so stvari nevarno zadišale po državljanski vojni.