Protestniki so s shodom proti kraljevi družini obeležili 82. obletnico vzpostavitve zadnje španske republike, ki jo je zrušil vojaški upor, po državljanski vojni pa jo je zamenjala 36 let trajajoča vojaška diktatura generala Francisca Franca. Leta 1975 je položaj na čelu države prevzel princ Juan Carlos, ki je po diktatorjevi smrti postal kralj. Čeprav je Franco Juan Carlosa osebno izbral za svojega naslednika, je kralj mnogo let užival široko podporo v Španiji zaradi zaslug za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. V zadnjem letu pa so postale precej glasne tudi kritike, potem ko se je s še nekaterimi člani kraljeve družine znašel v medijih zaradi škandalov.
Med prelomne trenutke šteje kraljev zlom kolka na safariju v Bocvani, kjer je lovil slone, čeprav je bil predsednik španskega Svetovnega sklada za naravo (World Wildlife Fund). Prav tako so mnogi Španci, ki se soočajo s hudimi varčevalnimi ukrepi, kralju zamerili razkošnost odprave, v zadnjem času pa so nekateri člani kraljeve družine prišli na udar javnosti tudi zaradi povezav s korupcijo. Juan Carlosova hči princesa Cristine je namreč osumljenka v domnevnem načrtu za poneverjanje javnega denarja.
Škandali so priljubljenost monarhije v Španiji spustili na rekordno nizko raven 54 odstotne podpore, protestniki na glavnem madridskem trgu Puerta del Sol pa so vihrali z rdeče, zlato, vijoličnimi zastavami druge španske republike in zahtevali razpis referenduma o monarhiji.
»Nihče ni izvolil kralja,« je za AFP povedala protestnica Veronica Ruiz. »Hočemo referendum. To bi bil pošten in demokratičen način za ugotovitev, kaj ljudje hočejo.«
Učiteljica Maria Ayuso pa je za AP povedala. »Monarhijo je vzpostavila diktatura, zato je nezakonita. Prav tako menimo, da je anahronistično imeti neizvoljen vrh države. To ni demokratično.«
