Božični posel leta 2012 je bil za spletno trgovino Amazon zelo uspešen, vedno več ljudi darila svojim bližnjim kupuje prek spletne trgovine. Največji spletni trgovini na svetu se obrestuje intenzivna investicijska usmeritev, so zapisali mediji januarja, dobiček se je v zadnjem trimesečju lanskega leta v primerjavi z letom 2011 povzpel za 56 odstotkov. Amazon je v zadnjih treh mesecih leta 2012 zaslužil 301 milijon evrov, leta 2011 pa v enakem obdobju le 194 milijonov evrov. To je več, kot so pričakovali, je dejal analitik časopisa Morningstar R. J. Hottovy. Samo v Nemčiji so 16. decembra, ko so imeli največ spletnih nakupov, prejeli 45 naročil na sekundo.
Da imajo takšni poslovni uspehi tudi temno plat, je prejšnjo sredo pokazal dokumentarni film, ki ga je predvajala nemška javna televizija ARD. Račun za visoke dobičke plačuje na tisoče delavcev, ki jih v logistične centre koncerna v Bad Hersfeldu, Koblenzu ali Augsburgu z lažnimi obljubami privabijo iz vse Evrope. Tam jih ne čaka le grozljivo naporen delovni dan, temveč običajno nižje plačilo, kot jim je bilo obljubljeno, nastanitev v neprimerne prostore, natrpane v opuščenih počitniških naseljih, in z varnostno službo, ki jih nadzoruje tudi v njihovem prostem času ter je, kot so ugotovili avtorji filma, blizu skrajnodesničarskim krogom. Na družbenih omrežjih pozivajo k bojkotu podjetja.
Delovna taborišča pod nadzorom varnostnikov
Avtorja Diano Löbl in Petra Onnekena je na nečloveške razmere, v katerih živi in dela nekaj tisoč delavcev, ki jih Amazon za božični posel najame prek agencij, opozorilo elektronsko pismo voznika avtobusa, ki jih je prevažal na posel. Sedem ljudi natrpanih biva v eni koči, prehranjujejo se v kleti neke restavracije, je bilo napisano v sporočilu.
O tem, kaj se ji je zgodilo, je v filmu spregovorila Silvina, učiteljica umetnosti iz Španije, mati treh otrok, ki jo je, ko je doma ostala brez službe, v Nemčijo zvabila ponudba Amazona za delo v logističnem centru. Ko se je približno 5000 delavcev iz Poljske, Madžarske, Španije in Romunije znašlo v Nemčiji, pa jih tam ni najel Amazon, temveč avstrijska agencija za posredovanje delavcev Trenkwalder, ki jim je na uro plačala 8,52 evra bruto, precej manj, kot so jim obljubljali sprva.
Dober posel za koncern, opisujeta avtorja filma. Organizacija dela spominja na poveljevanje iz generalštaba, delavci delajo točno takrat, ko jih koncern potrebuje, včasih tudi 15 dni brez prostega dne. V stalni pripravljenosti čakajo, kdaj jih bo delodajalec potreboval.
Možnosti, da bi se branili, je malo, je v filmu povedal predstavnik sindikata Ver.di, Heiner Reiman. Preveč jih je strah, da bi ostali brez dela in bi jih poslali domov. Raje živijo skupaj s povsem tujimi ljudmi, natrpani v tesnih prostorih, in se drenjajo v avtobusih, ki vozijo le dvakrat na dan, na delo in z njega. Kdor avtobus zamudi, ne pride pravočasno na delo, čas zamude mu odštejejo od zaslužka.
Varnostniki sumljivega izvora
Vprašanja novinarjev televizijske hiše o spornih delovnih razmerah izposojenih delavcev so pri Amazonu ostala brez odgovora, v logističnem centru Koblenz pa je spregovoril Norbert Faltin. Sindikalni zaupnik dobro pozna razmere v logističnem centru Koblenz in povedal je, da se še posebej v predbožičnem času pogosto srečuje s pritožbami svojih sodelavcev. Primere, ki jih opisuje reportaža, je označil za simptomatične v sistemu Amazon. Od 3300 ljudi, ki delajo v logističnem centru Koblenz, jih je kar 3100 zaposlenih za določen čas. V logističnem centru v Augsburgu dela celo 5038 delavcev, od tega je redno zaposlenih le 1038.
Avtorji s kamero niso mogli v logistični center, zato pa so najeli sobe v istih počitniških naseljih, v katerih je stanovalo na stotine delavcev, ki so delali v logističnem centru. Jedli so skupaj z njimi in s skrito kamero posneli pravila v angleščini in nemščini, ki so jim narekovala, kako se morajo vesti v prostem času. Tako kot delavce so tudi njih ustrahovali uslužbenci varnostne službe, ki so bili zadolženi za nadzor delavcev v njihovih bivališčih.
Varnostna služba ima namreč vsak trenutek dostop do bivališč, v katerih so nastanjeni delavci, vsak trenutek lahko pregledajo njihove torbe, veliko delavcev se jih boji, je povedala španska učiteljica Silvina, ki je januarja izgubila delo. Novinarji, ki so postali pozorni na oblačila varnostnikov, so preverili podjetje, ki je skrbelo za varnost, in našli povezave s skrajnodesničarskimi krogi. Varnostniki so namreč nosili puloverje znamke Thor Steinar, ki velja za neke vrste prepoznavni znak skrajnih desničarjev in je v nemškem parlamentu ter na nekaterih nogometnih igriščih že prepovedana. Oblačila te znamke je pred časom tudi Amazon iz istega razloga umaknil iz ponudbe.