"Sklep sodišča potrjuje, da sodni postopki glede prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne smejo teči, dokler se to vprašanje ne reši v okviru nasledstvenih pogajanj," je v odzivu dejala visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič.
"Pomembno je predvsem to, da je sodišče potrdilo, da je memorandum mednarodni dokument, kar je Slovenija ves čas zagovarjala, in da je na njem utemeljilo svojo odločitev," je poudarila. Dodala je, da je to prva odločitev hrvaškega sodišča po letu 2013, ki je šla v smer ustavitve oziroma prekinitve sodnih postopkov do končne rešitve, ki da mora biti dosežena na osnovi memoranduma.
Sodnica zavrnila predlog odvetnikov PBZ
Sodnica Vinka Nobilo je zavrnila predlog odvetnikov PBZ, da bi postopek miroval in je sojenje prekinila v skladu z memorandumom, ki sta ga marca lani podpisala takratni slovenski premier Janez Janša in predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović.
"Nadaljevanje postopka bo sledilo, potem ko bo sprejeta končna rešitev vprašanja prenesenih deviznih vlog v skladu z 2. odstavkom Memoranduma o soglasju med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške iz 11. marca 2013, oziroma ko bo sodišče ugotovilo, da ni več razlogov, da bi čakali na rešitev v tem predmetu," so zapisali 10. oktobra v nepravnomočni odločitvi sodišča.
Drugi odstavek memoranduma zavezuje podpisnici, da čim prej prideta do rešitve spora na nadaljevanju pogajanj v okviru nasledstva.
Prvi prekinjeni primer
To je prvi prekinjeni primer v 27 postopkih v tožbah, ki sta jih sprožili PBZ in Zagrebška banka proti slovenskim bankam v sporu o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.
Prevod besede "stay" v memorandumu je bila namreč glavna razlika v stališčih dveh držav pri uveljavitvi dokumenta iz Mokric, ki sta ga državi sprejeli, da bi poskusili rešiti dolgoletni spor.
Slovenija besedo "stay" razume kot prekinitev postopkov in pri tem vztraja, medtem ko na Hrvaškem trdijo, da sporna angleška beseda pomeni mirovanje postopkov in sicer za največ dve leti, kot to določa hrvaška zakonodaja.
Z mirovanjem bi se v postopkih na sodiščih morali strinjati obe strani, ker tega ni bilo, je sodnica Nobilo odločila prekiniti postopek.
Sodišče potrdilo memorandum kot mednarodno pogodbo
Obenem je hrvaško sodišče v tej sodbi prvič potrdilo, da je memorandum iz Mokric mednarodna pogodba, kar trdi Ljubljana, ki je sicer v preteklosti že izrazila obžalovanje, da Zagreb ne spoštuje memoranduma kot dokumenta, ki je nad domačimi zakonodajami. V Banskih dvorih so mokriški memorandum podredili hrvaški zakonodaji.
Na odločitev sodnice Nobilo so se danes odzvali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu.
Za STA so dejali, da "slovenska stran vidi ta sklep sodišča kot spodbuden znak". "Vidimo ta sklep kot luč na koncu tunela na poti k temu, da bo Hrvaška kot zavezanec v memorandumu o soglasju z Mokric ta dokument spoštovala kot tisto, kar je, torej mednarodna pogodba," so ocenili.
Za slovensko stran je tudi nesprejemljivo, da bi se državi o reševanju spora o LB pogajali in ga hkrati urejali na sodišču.
Zagrebško občinsko sodišče doslej z različnimi praksami
Gre za sredstva, ki jih je hrvaška država prenesla v javni dolg v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark, to je okoli 272 milijonov evrov.
Zagrebško občinsko sodišče je doslej pokazalo različno prakso, ko gre za rešitev spora s slovenskimi bankami o prenesenih deviznih vlogah.
Pred podpisom memoranduma so sodniki odločili enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. V enem od primerov se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka. Po podpisu memoranduma pa je sodišče januarja letos odločilo v prid tožbam Zagrebške banke in PBZ proti Ljubljanski banki in NLB. Sodnica Nobila pa je sedaj postopek prekinila.
