Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.

Veliki senat je v pilotni sodbi - kar pomeni, da velja za vse podobne primere - poudaril, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot slovenskim oziroma srbskim državljanom, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.

To v primeru Slovenije - ki je po teritorialnem načelu na podlagi ustavnega zakona v začetku 90. let prejšnjega stoletja poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju - pomeni, da bi morala takoj izplačati varčevalce z vlogami do okoli 500 evrov, ostale pa v petih letih v desetih polletnih obrokih preko slovenskih bank.

Na podlagi sodbe morata Slovenija in Srbija vsakemu izmed pritožnikov v treh mesecih plačati nepremoženjsko škodo v višini 4000 evrov skupaj z obrestmi.

Sodniki niso upoštevali vprašanja nasledstva

Odločitev, da ostale države naslednice - Hrvaška, BiH in Makedonija - tožnikom niso kršile človekovih pravic - je 17-članski senat sprejel s 15 glasovi, dva sodnika sta dala ločeno mnenje. Ločeno mnenje sta podala nemška sodnica Angelika Nussberger, ki jo je Slovenija izbrala za nadomestnega sodnika, potem ko je bil po prvi sodbi v zadevi izločen slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, in srbski sodnik Dragoljub Popović.

V skupnem ločenem mnenju sta med drugim izpostavila, da se ne moreta strinjati, da sta bili za kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah spoznani samo Slovenija in Srbija. Kot sta poudarila, so sodniki pri tem uporabili civilno-pravni pristop, niso pa vprašanja obravnavali v okviru nasledstva na podlagi mednarodnega prava.

Nasprotovala sta tudi, da morata samo Slovenija in Srbija oblikovati shemo za poplačilo vseh varčevalcev omenjenih bank. Glede na soodgovornost za sistem, ki je veljal v SFRJ, bi morale vse države naslednice sodelovati pri oblikovanju ustreznega sistema poplačila varčevalcev. Na ta način bi bilo mogoče poplačati vse varčevalce na ustrezen način in zagotoviti izvršitev sodbe v kratkem času, sta izpostavila.

Odločitev sprejeta s 16 glasovi

Odločitev, da morata Slovenija in Srbija v letu dni najti rešitev za poplačilo vseh podobnih primerov, je bila sprejeta s 16 glasovi. Ločeno mnenje je podala sodnica Ineta Ziemele iz Latvije, ki je med drugim imela pripombe na to, da je sodišče tisto, ki določa časovne roke za vzpostavitev shem.

Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj v letu dni pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb.

Veliki senat je soglasno odločil tudi, da bodo za leto dni preložili preučitev vseh podobnih primerov proti Sloveniji in Srbiji.

Sodišče je v razsodbi potrdilo, da sta omenjeni državi odgovorni za dolgove LB in Investbanke do tožnikov in da ni bilo pravega razloga, da so morali tako dolgo, več kot 20 let, čakati za izplačilo svojih prihrankov. Poudarili so, da gre za poseben primer, saj ni šlo za standarden primer sanacije plačilno nesposobne zasebne banke, ampak za banki, ki sta bili vedno v državni ali družbeni lasti.

Sedemčlanski senat sodišča je o zadevi prvič odločil 6. novembra 2012. Veliki senat je danes sporočil odločitev, potem ko je sodišče ugodilo pritožbi Slovenije in Srbije, ki sta februarja 2013 zahtevali ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča. Obravnava pred velikim senatom je potekala 10. julija lani.

Ponovitev odločitve

Na slovenskem državnem pravobranilstvu so ocenili, da je odločitev velikega senata enaka odločitvi sedemčlanskega senata, le da je veliki senat za izvršitev splošnih ukrepov namesto šestmesečnega določil enoletni rok, za eno leto pa je odložil tudi obravnavo vseh istovrstnih pritožb.

Sodba je dokončna, saj je Slovenija s predložitvijo zadeve v obravnavo v velikem senatu izkoristila vse pravne možnosti, so še pojasnili.

Veliki senat je sicer v sodbi pritrdil odločitvi iz prve sodbe, da gre za pilotno sodbo, ker je na sodišču vloženih 1850 podobnih primerov v imenu okoli 8000 tožnikov. V sodbi je tako kot novembra 2012 tudi zapisal, da morajo biti osebe, ki so jim že bile poplačane stare devizne vloge, izključene iz sheme poplačil. Dodal pa, da pa sta v primerih, ko jim je bil poplačan samo del hranilnih vlog, zdaj Srbija in Slovenija odgovorni za poplačilo preostalega dela, ne glede na državljanstvo varčevalca in lokacijo podružnice banke.

Višina poplačil še ni znana

Sodišče v sodbi na okoli 70 straneh dodaja, da morajo zainteresirani sodelovati pri verifikacijskih postopkih, ki jih bosta določili državi, ki pa njihovih zahtevkov ne smeta zavrniti samo zato, ker nimajo dokumentov bank. Vse verifikacijske odločitve morajo biti sodno pregledane.

Kolikšen bo finančni zalogaj, ki čaka Slovenijo, za poplačilo starih deviznih vlog LB, še ni znano. Znano pa je, da v BiH ni bilo poplačanih še okoli 160.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi imeli konec leta 1991 skupno za okoli 108 milijonov evrov vlog.

Pri podružnici LB Zagreb pa gre za 115.000 varčevalcev, ki so imeli skupno za 143 milijonov evrov deviznih vlog. Temu je treba dodati še obresti.