Intervju, ki so ga v Der Spiegel objavili danes, so opravili kratek čas pred Snowdnovim razkritjem informacij o ameriškem nadzoru in prisluškovanjem. Intervju sta prek zakodirane spletne pošte opravila ameriški strokovnjak za kriptografijo, Jacob Appelbaum, in avtorica dokumentarnih filmov, Laura Poitras.
Tesno sodelovanje z vladami evropskih držav
Snowden je takrat dejal, da so vohuni NSA tesno povezani tako z Nemci kot tudi z drugimi državami zahoda. Oddelek je poznan kot direktorat za zunanje zadeve, koordinira pa delo s tujimi obveščevalnimi službami. Eden najbolj iskanih ameriških ubežnikov je takrat pojasnil še, da NSA v sodelovanju z nemško službo BND zagotavlja orodja za analizo podatkov, ki prek Nemčije prihaja iz regij kot je na primer Bližnji vzhod.
Voditelji evropskih držav so se namreč te dni burno odzvali na informacije, da ZDA vohunijo tudi za nekaterimi državami v Evropi, kakor tudi za nekaterimi evropskimi institucijami. EU je zaradi vohunjenja ZDA zagrozila s prekinitvijo sporazumov o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih iz leta 2012 in starejši sporazum, ki ZDA omogoča uporabo bančnih podatkov državljanov unije. Oba sporazuma sta za ZDA ključnega pomena v boju proti terorizmu in njegovemu financiranju.
Merklova: Hladne vojne je že konec
Ostro pa je reagirala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Najmogočnejša ženska v Evropi je dejala, da mora EU ustaviti pogovore z ZDA glede svobodne trgovine, istočasno pa ne sme dovoliti, da se pozabi na afero o vohunjenju. »Prijatelji nam ne prisluškujejo,« je bila ostra Merklova in dodala, da se je hladna vojna že zdavnaj končala. Takrat še ni vedela, da je Snowden v intervjuju pred tedni že razkril tesno sodelovanje med ZDA, Nemčijo in nekaterimi drugimi državami.
Medtem so Snowdnu Nikaragva, Venezuela in Bolivija včeraj ponudile politični azil. V ZDA so namreč proti njemu vložili obtožnico zaradi vohunjenja, kraje in objave informacij ameriške vlade. Pred njo se je najprej zatekel v Hongkong, od tam pa 23. junija odletel v Moskvo, kjer se nahaja v mednarodnem območju letališča Šeremetjevo. Organizacija WikiLeaks je sporočila, da je Snowden zaprosil za azil v skupaj 27 državah. Imena 21 držav je WikiLeaks objavil, imena šestih pa ni, da ne bo prišlo do vpletanja ameriške vlade.
Avstrijci niso preiskali Moralesovega letala
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je medtem sporočil, da avstrijski uradniki pretekli teden niso preiskali letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Slednje je moralo pristati na dunajskem letališču, potem ko so Španija, Italija, Francija in Portugalska zaprle svoj zračni prostor zaradi suma, da je na krovu Moralesovega letala Snowden, ki ga ZDA iščejo zaradi objave zaupnih podatkov.
»Nekdo od letališkega osebja je po pristanku vstopil v letalo, da bi se pozanimal o tehničnih težavah,« je dejal avstrijski predsednik Heinz Fischer. Član letališkega osebja naj bi ob vstopu v kabino izvedel, da je napaka že odpravljena, hkrati pa je videl, da v letalu ni nikogar. »Ni pogledal pod sedeže. Dejansko ni bilo formalnega pregleda, a razvidno je bilo, da na letalu ni bilo nikogar,« je dogajanje na letalu razložil Fischer.
Na vprašanje, ali to pomeni, da Avstrijci niso pregledali letala, je Fischer dejal, da ni bilo forenzičnega pregleda, saj v skladu z mednarodnim pravom za to ni obstajal noben razlog. »Predsednikovo letalo velja za ozemlje njegove države, zato ga ne moremo kar tako pregledati,« je še dejal Fischer.
