Najbolj množičen sodni proces v zgodovini Egipta se je začel v soboto, po le dveh obravnavah pa se je, z izjemo sedemnajsterice včeraj oproščenih, skoraj polovica od več kot 1200 obdolžencev že soočila z najbolj ostro obsodbo. Po navedbah njihovih odvetnikov jim ni bila omogočena nikakršna obramba, večini pa so sodili v odsotnosti. Od včeraj obsojenih 529 pripadnikov bratovščine, ki so jo začasne kairske oblasti decembra lani uvrstile med teroristične organizacije, jih je bila namreč na dosegu sodišča le slaba petina. Obtožnica pa je vsem očitala vandalizem v mošeji Al Fat, maltretiranje vernikov, teroristične uboje, protizakonito združevanje, uničevanje javne in zasebne lastnine, napade na varnostne sile, nelegalno posest orožja ter usmrtitev namestnika policijskega poveljnika v Minji.
Bliskovito sojenje
Okoli 1500 privržencev odstavljenega predsednika Mursija se je 16. avgusta lani zateklo v omenjeno mošejo na Ramzesovem trgu in zahtevalo varen umik z območja, ki so ga zaprle egiptovske varnostne sile. V spopadih, ki so sledili, je bilo po različnih virih ubitih od 600 do 1200 ljudi, nasilno obračunavanje med varnostnimi silami in bratovščino pa se je razširilo po vsej državi in vanj pritegnilo tudi militantne skupine s Sinaja. Po avgustovskem obračunu so začasne vojaške oblasti uprizorile pravi pregon muslimanskih bratov, zaprle vidne voditelje gibanja ter številne člane, ki so jih po nekajmesečnem pridržanju sicer po plačilu varščine izpustile in jim zdaj sodile v odsotnosti, ker se niso javili na sodišču oziroma so na begu. Od 529 včeraj obsojenih na smrt jih je tako v zaporu 123, medtem ko so preostali za sodbo lahko izvedeli iz medijev. Vse pa je, tako kot tudi njihove zagovornike ter širšo egiptovsko in svetovno javnost, presenetil bliskoviti sodni postopek s prav tako nepričakovano izrečenimi smrtnimi kaznimi za tako rekoč vse obdolžence. V uteho jim je, da kazen najverjetneje ne bo izvršena, čeprav se lahko zgodi, da bo potrjena tudi po njihovi pritožbi in od velikega muftija, ki ima o njej v Egiptu zadnjo besedo. Večina analitikov, vključno s pravnimi strokovnjaki, namreč meni, da je množični proces, ki se bo danes nadaljeval s sojenjem še okoli 700 članom Muslimanske bratovščine, poskus dokončnega obračuna z gibanjem, porojenim že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med uporom proti dolgoletnemu samodržcu Hosniju Mubaraku se je kljub ukoreninjenosti v egiptovsko družbo držalo bolj ob strani, je pa izkoristilo tako imenovano arabsko pomlad za vzpon na oblast. Tudi Mohamed Mursi je položaj predsednika države zasedel po prvih demokratičnih volitvah v Egiptu, a je z vrsto potez, ki so napovedovale islamizacijo dotlej vendarle laične in s koptsko manjšino tudi večverske države, sprožil val ljudskega nezadovoljstva. Ta se je najprej znova dvignil v proteste ob sprejemu tako imenovane Mursijeve ustave, nato pa zahteval poseg vojske, ki se je zgodil junija lani z udarom, večinoma spregledanim v svetu, in aretacijo izvoljenega predsednika, ki je zdaj v priporu in ga tudi čaka sojenje zaradi spodbujanja nasilja v državi in posledičnih smrtnih žrtev.
Sodba kot grožnja bratovščini
O dogajanju v sodni dvorani ni neposrednih poročil, iz izjav odvetnikov in sorodnikov obsojenih pa so tuji poročevalci sklepali, da je bilo na delu svojevrstno samooklicano sodišče, ki se ni oziralo na pravni red. Muslimanski bratovščini je kot po novem teroristični organizaciji v Egiptu prepovedana vsaka dejavnost, njen tiskovni predstavnik v Londonu Abdulah El Hadad pa je za BBC dejal, da je sojenje dokazalo, da je država znova v diktaturi. »Morda gre (s smrtnimi kaznimi) zgolj za grožnjo in bo sodba po pritožbah spremenjena, vsekakor pa se Egipt kaže v novi luči po vojaškem udaru. To je nova diktatura, ki jo skuša vzpostaviti Abdul Fatah Al Sisi,« je El Hadad kot človeka iz ozadja sodnega procesa izpostavil najverjetnejšega kandidata za novega predsednika dežele ob Nilu in vodjo lanskega puča proti Mursiju.
Da je sodišče v Minji pravosodje iz orodja pravice spremenilo v orodje maščevanja, je prepričan odvetnik Mohamed Zarie iz kairskega centra za človekove pravice. Dodaja, da je včerajšnja sodba brez primere v Egiptu in verjetno tudi v sodnem svetu. Kritiki iz tujine, vključno z Belo hišo, ki je izrazila zaskrbljenost nad procesom in obsodbo, pa najprej poudarjajo, da sojenje tolikšnemu številu obtožencev v dveh dneh preprosto ne more biti izpeljano prav in pošteno.
Množični proces tako priča o odločenosti vojaško podprtih začasnih oblasti, da dokončno zlomijo Muslimansko bratovščino brez kakršnega koli prostora za spravo z najmočnejšim islamističnim blokom v državi. Egipt že od lanskega julija pretresajo poleg protestov sporadični teroristični napadi, predvsem na varnostne sile oziroma policijske postaje, za katere pa Muslimanska bratovščina zanika odgovornost. Minuli četrtek so tako domnevni Mursijevi privrženci vdrli v postajo prometne policije v Helvanu na južnem obrobju Kaira ter zažgali zgradbo in službena vozila. Šlo naj bi za maščevanje za dva ubita demonstranta v istem okrožju dva dni pred tem. Podobni napadi so tako rekoč vsakodnevni, zdajšnja egiptovska vlada pa protestnike že kar enači z militantneži na Sinaju, s katerimi muslimanski bratje niso bili povezani.
