Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je v ponedeljek zvečer na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozorila, da "žal ugotavlja, da je že nekaj dni po tem, ko je Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, civilno sodišče v Zagrebu nadaljevalo s sodnim postopkom" in da je Hrvaška tako "že po nekaj dneh prekršila dogovor" s Slovenijo glede bančnih vlog Ljubljanske banke na Hrvaškem.
Zaskrbljenost Jordanove sta delila tudi Tanja Fajon (S&D/SD) in Jelko Kacin (Alde/LDS) na petkovi novinarski konferenci v Ljubljani pred plenarnim zasedanjem.
Fajonova je ob tem spomnila, da je že ob sklenitvi dogovora opozarjala, da je določilo o zgolj zamrznitvi tožb lahko vprašljivo. "In zdaj se dejansko kaže, da hrvaška vlada dogovora ne spoštuje," je ocenila ter opozorila, da "moramo biti zelo pozorni, kaj se bo dogajalo v prihodnjih tednih".
Kacin kritičen do Milanovićeve izjave
Kacin je bil kritičen do izjave, ki jo je hrvaški premier Zoran Milanović dal ob podpisu memoranduma, češ, da še vedno ne ve, za kaj dejansko je šlo in zakaj se je vse to zgodilo. "To je najbolj napačno sporočilo, ki ga je lahko dal, in nikogar ne bi smelo presenetiti, če bi države članice EU ponovno začele razmišljati o tem, ali Hrvaška po vstopu v unijo vendarle potrebuje nadaljevanje nadzora. Zaradi takih izjav bi bili razlogi, da se to zgodi," je dejal.
Obravnava v primeru ene izmed tožb Privredne banke Zagreb proti LB in NLB je bila novembra lani napovedana za 5. april, kar je bilo le tri dni po ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v državnem zboru.
V Zagrebu preložili obravnavo
Pristojno sodišče v Zagrebu je sicer preložilo obravnavo, potem ko je odvetnica PBZ zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Odvetniki slovenskih bank so opozorili, da je memorandum kot mednarodna pogodba nad domačimi zakonodajami.
Sodnica je določila 30-dnevni rok, da se odvetniki seznanijo z medsebojnimi predlogi. Svojo odločitev bo sporočila naknadno po pisni poti. Prejšnji teden so na sodišču potrdili, da so preložili tudi obravnavo, ki je bila napovedana za 17. april.
Diplomati že 5. aprila ugotovili, da se postopki nadaljujejo
Kot so danes poudarili na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, so slovenski diplomati "že ob zadnjem naroku na sodišču v Zagrebu 5. aprila letos ugotovili, da se postopki, ki jih hrvaška država vodi zoper Ljubljansko banko in Novo ljubljansko banko, žal, nadaljujejo".
Spomnili so, da memorandum o soglasju med slovensko in hrvaško vlado povsem jasno določa, da je obveznost Slovenije ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe. "In Slovenija je to tudi nemudoma storila," so spomnili.
Hrvaška se je v memorandumu zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bodo našli celostne rešitve spora o LB, ki ga bodo urejali na pogajanjih v okviru nasledstva, kar je bila tudi zelena luč za ratifikacijo hrvaške pogodbe v slovenskem parlamentu.
Hrvaška vlada: Nedvomno se bomo držali zavez
Hrvaška vlada je pred obravnavo 5. aprila pojasnila, da je bila obravnava napovedana veliko prej. Takrat so potrdili, da so odvetnikom PBZ in Zagrebške banke poslali jasna navodila glede mirovanja postopkov ter da so pripravili zahtevek pristojnemu sodišču. Poudarili so, da se bodo nedvomno držali svojih zavez ter da ne gre za nove tožbe.
PBZ in Zagrebška banka imata več kot 20 sporov proti slovenskim bankam. Kot je STA neuradno izvedela na zagrebškem sodišču, bodo morali sodniki v vsakem primeru posebej odločati o ustavitvi postopka.
Obravnava v enem od primerov proti slovenskim bankam je napovedana tudi za 9. maj. Sicer je bilo letos na hrvaških sodiščih več napovedanih obravnav v primerih tožb proti LB in NLB, ki so bile večinoma prestavljene.
