Danes poteka v Bruslju konferenca, na kateri bodo preverjali, kako uspešni so bili doslej ukrepi Evropske unije, da bi zagotovili ustrezne razmere za delo, ki bi zagotavljale kakovostno in zdravo delovno okolje, in kaj bi bilo treba v prihodnje še storiti.
Že v četrtek je evropska komisija predstavila izsledke raziskave Eurobarometer, ki je med 3. in 5. aprilom pri 26.572 vprašanih merila, kako zadovoljni so z razmerami, v katerih delajo, in ugotovila, da se je v zadnjih petih letih to zadovoljstvo temeljito znižalo. Kar 57 odstotkov vprašanih meni, da so se njihovi pogoji dela v zadnjih petih letih poslabšali, da še vendarle delajo v dobrih pogojih, je menilo 53 odstotkov vprašanih. Kot pogoje dela so raziskovalci opredelili delovni čas, organizacijo dela, zdravje in varnost pri delu, sodelovanje delavcev pri odločanju o pogojih dela in odnose z delodajalcem.
Najbolje gre Dancem
Najbolj zadovoljni z razmerami, v katerih delajo, so na Danskem, tam je kar 87 odstotkov vprašanih povsem zadovoljnih, takoj za njimi so Luksemburžani s 86 odstotki in Finci s 84 odstotki. Na dnu lestvice so Grki, v helenski republiki je s pogoji dela zadovoljnih le 16 odstotkov vprašanih. Pri repu smo skupaj z Romunijo in Portugalsko z 32 odstotki tudi Slovenci, na sosednjem Hrvaškem je s pogoji dela povsem zadovoljna manj kot petina vprašanih. Delovne razmere so se v zadnjih petih letih izboljšale le v Estoniji, na Malti in v Litvi, Slovenija je pri tem vprašanju na zadnjem mestu, saj kar 84 odstotkov vprašanih odgovarja, da so se pogoji dela v minulih letih poslabšali.
Pogled na starost in izobrazbo vprašanih razkrije, da je med manj zadovoljnimi večina starejših od 55 let, medtem ko so mladi, stari do 24 let, s svojimi delovnimi pogoji precej bolj zadovoljni. K večjemu zadovoljstvu prispeva tudi izobrazba, višje izobraženi so s pogoji dela bolj zadovoljni kot tisti z nižjo izobrazbo. Razlike so med moškim in ženskim spolom, moški so jo očitno odnesli bolje v kriznih časih, saj jih precej več kot žensk meni, da so se razmere v zadnjih petih leti izboljšale, enak vzorec se ponavlja tudi med mladimi in starejšimi, slednji so v večjem številu prepričani, da so se delovne razmere v zadnjih petih letih precej poslabšale.
Večina vprašanih v Evropi je zadovoljna z delovnim časom, toda glavni razlog za nezadovoljstvo je podaljševanje delovnega časa, skoraj četrtina vprašanih dela več kot 13 ur na dan. Estonija je edina država, kjer je devet od desetih vprašanih lahko potrdilo, da njihov delovnik presega 13 ur na dan, Slovenija je pri tem na dnu lestvice, le 54 odstotkov vprašanih je lahko zagotovilo, da je njihov delovnik brez izjeme krajši od 13 ur na dan. To je med dejavniki delovnega časa tudi daleč najslabša vrednost, tako pri dopustih kot tudi odmoru po šestih urah dela se v primerjavi z drugimi evropskimi državami Slovenci povsem dostojno odrežemo.
Stres najbolj ogroža zdravje
Kljub temu Slovenci zagotavljamo, da smo zadovoljni z delovnim časom, tako trdi devet od desetih vprašanih, podobno velja tudi za zanimivost njihovih delovnih nalog, nekoliko manj pa smo zadovoljni s količino dela, ki ga moramo v tem delovnem času opraviti. Na osmem mestu smo glede avtonomije pri opravljanju svojega dela, kar 91 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da lahko svoje delo opravljajo samostojno in brez pretiranega vmešavanja nadrejenih, precej manj pa jih je prepričanih, da jim uspe dovolj dobro usklajevati svojo službo z zasebnim življenjem.
Približno petina Slovencev pravi, da pri odločitvah o svojem delu nimajo nobene besede, najbolj spoštujejo mnenje delojemalcev v Avstriji, najmanj pa v Španiji in Grčiji. Pri vprašanju o zdravju in varnosti na delovnem mestu so vprašani izrazili visoko stopnjo zadovoljstva, kar 85 odstotkov vprašanih v Evropski uniji meni, da delajo v zdravih in varnih razmerah, Slovenci smo pri tem le malo pod evropskim povprečjem, najbolj zdravo in varno je delovno okolje po mnenju delojemalcev v sosednji Avstriji.
Kot največje tveganje za zdravje so vprašani označili stres, več kot polovica jih meni, da jim vsakodnevni pritiski pri delu uničujejo zdravje. Drugi najpomembnejši dejavnik, ki ogroža zdravje vprašanih, so škodljivi ponavljajoči se gibi ali pa škodljiv položaj telesa pri opravljanju njihovega dela. Zaradi stresa najbolj trpijo na Švedskem, v Belgiji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji. Najmanj stresa očitno poznajo v baltskih državah, Slovenci smo dva odstotka nad povprečjem Evropske unije, več kot petina vprašanih pa je navedla, da njihovo zdravje ogrožajo tudi depresivnost in anksiozne motnje.