Poplavni val je včeraj po Avstriji in Češki zajel tudi vzhodno Nemčijo. Najbolj kritične so bile razmere v mestu Halle, ki je med Prago in Berlinom, kjer je reka Saale dosegla najvišjo raven v zadnjih štiristo letih. Za evakuacijo je bilo pripravljenih trideset tisoč ljudi. Prebivalce Dresdna, ki leži med Hallom in Prago, pa po napovedih najhujše še čaka.
Deset metrov preveč
Agencija za okolje nemške zvezne dežele Saške je ocenila, da bo Dresden, skozi katerega teče reka Laba, najvišjo raven vodostaja dočakal danes zjutraj ali čez dan. Že včeraj ponoči je Laba tam dosegla višino 8,14 metra, kar šest metrov več od običajne višine. Za primerjavo: v češkem industrijskem mestu Usti, ki leži ob Labi, je običajna višina reke prav tako dva metra, včeraj pa je dosegla rekordnih enajst metrov in pol. Nemški poročevalci včeraj niso pozabili omeniti, da je nadaljnji razvoj dogodkov v Nemčiji odvisen od tega, koliko poplavne vode bo v Nemčijo še priteklo iz Češke.
Železniške proge med državama je zalila voda, zato so promet ustavili oziroma preusmerili. V Pragi so se medtem razmere stabilizirale. Podzemna železnica je zaradi nevarnosti, da bi vanjo vdrla voda, ostala zaprta, a češko glavno mesto se je katastrofi, kakršno je doživelo v letih 1997 in 2002, izognilo. Kljub temu so na Češkem evakuirali devetnajst tisoč ljudi, saj je šlo ponekod »za centimetre«. Tako se je v Melniku, kjer se Vltava izliva v Labo, voda ustavila zgolj nekaj centimetrov pod vrhom vreč s peskom, s katerimi so nasipe utrdili tamkajšnji prebivalci. Tudi na Slovaškem poplavljanje rek še pričakujejo, a so že zabeležili prvo smrtno žrtev. Iz akumulacijskega jezera Gabčikovo pri Bratislavi so reševalci potegnili truplo utopljenega moškega. Poplave, ki so zajele Češko, Avstrijo in Poljsko, so povzročile obsežne padavine, ki so zajele vso srednjo Evropo. Pri tem je umrlo najmanj štirinajst ljudi, od tega štirje v Nemčiji. Več oseb še vedno pogrešajo.
V vseh nemških mestih, skozi katera teče Laba, ki izvira na Češkem, so razglasili rdeči alarm. Nivoji drugih rek na Saškem so se medtem zniževali, vendar so reševalci opozarjali, da visoka raven Labe njenim pritokom onemogoča, da bi se izlivale vanjo, zato so alarm najvišje stopnje razglasili v celotnem porečju Labe.
Na Hrvaškem čez teden dni
Oblasti so opozarjale, da bo voda v mestih zalila ulice v višini najmanj enega metra. Medtem pa so fotografije iz osrednje Saške prikazovale večje razdejanje, saj so iz poplavljenih ulic štrleli zgolj vrhovi uličnih svetilk in najvišja nadstropja stavb. Vzrok za poplave naravoslovci iščejo tudi v visoki ravni podtalnice, zaradi česar voda ne more odtekati v zemljo. Hkrati so poplave poškodovale jezove.
Medtem so iz Bavarske prihajale vesti, da Donava na nekaterih mestih upada, a so bila nekatera območja, na primer Deggendorf, še vedno odrezana od sveta. Novih padavin vremenoslovci niso napovedali, zato tamkajšnje prebivalstvo upa na izboljšanje razmer.
V Nemčiji posledice poplav odpravlja pet tisoč šeststo vojakov, na pomoč jim je priskočilo tudi štiristo kolegov iz Nizozemske in štirideset iz Francije. Poplave so že sprožile politične odzive – nemška kanclerka Angela Merkel je žrtvam obljubila več kot sto milijonov evrov pomoči. A po nekaterih napovedih tako uničujočih poplav, kakršne so imeli v Nemčiji leta 2002, vendarle ne bo.
Po Nemčiji poplavni val, ki ga s seboj nosi Donava, pričakujejo Dunaj ter nato Madžarska z Budimpešto in Hrvaška. Vodja centra za zaščito pred poplavami Zoran Đurković je dejal, da bo hrvaško Podonavje visoke vode, ki se valijo iz srednje Evrope, dočakalo šele čez sedem do deset dni. Zagotovil pa je, da je hrvaški sistem za zaščito pred poplavami »v dobrem stanju«, zato naravne nesreče ne pričakujejo. Slovenija pa se bo poplavam tokrat povsem izognila. ušk, agencije
