8,50 evra na uro bruto naj bi v prihodnje znašal minimalni zaslužek vsakogar, ki v Nemčiji opravlja neko delo. Katero koli, so v predvolilnem boju še obljubljali socialdemokrati in menili, da si vsi poklici zaslužijo takšno plačilo. Nemčija bo tako v četrtek, seveda če bo zakon, kot je predvideno, dobil večino v parlamentu, 21. država v Evropi, ki bo z zakonodajo zagotovila zaposlenim neko minimalno plačilo za njihovo delo. Mediji sprejem tega zakona označujejo kot zgodovinsko odločitev, večina Nemcev ga v javnomnenjskih raziskavah podpira.
Že nekaj tednov pred odločanjem poslancev v parlamentu pa se v zakulisju bije boj, koliko bo od namer socialdemokratov v zakonu tudi v resnici ostalo. Še posebno del Krščanskodemokratske unije (CDU) in njene sestrske stranke Krščanskosocialne unije (CSU) pritiskata na socialdemokratsko ministrico za delo Andreo Nahles, da v zakon vgradi čim več izjem. Sindikati spreminjanje predloga zakona kritizirajo kot volilno prevaro.
Raznašalci časopisov bodo čakali
Tudi nekateri nemški mediji so – odvisno od njihove politične barve – že nekaj tednov polni svaril o tem, kako bo uvedba minimalne plače uničila na stotisoče delovnih mest, ker si majhna in srednja podjetja preprosto ne bodo mogla privoščiti, da bi svoje sodelavce dostojno plačala. Vlada je že prejšnji petek v zakon vnesla nekaj sprememb, ki dopuščajo izjeme, včeraj pa je pristojni parlamentarni odbor poslušal mnenja strokovnjakov in se seznanil z okoli 200 strani pripomb k omenjenemu predlogu zakona.
Že spremenjeni predlog vlade dopušča, da praktikante v času izobraževanja in študente za dobo treh mesecev delodajalci plačajo manj, kot jih sicer zavezuje zakon, enako velja za sezonske delavce, ki pomagajo v kmetijstvu v času žetve, pobiranja sadja in zelenjave, ki bodo lahko stroške bivanja in prehrane odšteli od zaslužka najetih delavcev. Izjema je tudi okoli 160.000 raznašalcev časopisov, zanje bo zakon o minimalni plači pričel veljati šele po prehodnem obdobju dveh let.
O podobnih spremembah se hočejo pogajati delodajalci v gostinstvu in jih zahtevajo za pomočnike v kuhinji, portirje in natakarje. Kljub temu da sindikati nasprotujejo spremembam predloga zakona, opažajo, da je že sama napoved njegovega sprejetja prinesla nekatere pozitivne učinke. Tako so delodajalci v panogah, kjer se doslej niso bili pripravljeni niti pogovarjati o minimalnih urnih postavkah, celo sami sprožili pobudo za socialni dialog. Zakon namreč dopušča, da v panogah, kjer so tarifne pogodbe že sklenjene, te ne glede na zakon veljajo še naprej oziroma najdlje do leta 2017.