Glavna kandidata za mesto predsednika evropske komisije, Martin Schulz in Jean-Claude Juncker, sta se v svojih dosedanjih treh soočenjih morala kar potruditi, da sta volilcem prikazala razlike med Socialisti in demokrati (S & D) ter Evropsko ljudsko stranko (EPP). Juncker bi jih rad prepričal, da se poteguje za resno Evropo, takšno, ki uresničuje obljube. Namigovanja svojega protikandidata, da je za ostre varčevalne ukrepe v nekaterih državah članicah kriva prav njegova konservativna politična opcija, zavrača. Schulz se mu zoperstavlja z napovedjo o povrnitvi pravičnosti, da bo Evropa lahko celina državljanov, ne pa bank in špekulantov. Oba »spitzenkandidata« v teh dneh prečesavata države članice in se za glasove Evropejcev večinoma potegujeta z oguljenimi frazami zavzemanja za močnejšo EU.

Le Penovi se obeta zmaga v Franciji

Njuna sporočila pogosto naletijo na gluha ušesa, še posebej v državah, kjer se evropska volilna kampanja meša z notranjepolitičnimi vprašanji in negativnimi učinki gospodarske krize. Dejansko so evropske volitve postale notranjepolitične volitve, in to v času, ko evropski parlament še nikoli ni imel večjih pristojnosti. Toda njegovih odločitev članice pogosto ne upoštevajo. Mnoge evroskeptične oziroma populistične stranke meritve javnega mnenja pred evropskimi volitvami prvič zaznavajo tako visoko na nacionalnih političnih parketih, celo na prvih mestih. Tja se jim uspeva uvrščati z evroskeptičnim nagovarjanjem volilcev, v njihovih programih pa so tudi elementi protipriseljenske in šovinistične retorike. Nikjer se ta fenomen, ki straši po Evropi, ne kaže bolj jasno kot v Franciji.

Vodja Nacionalne fronteMarie Le Pen je svojo evropsko volilno kampanjo začela prav s polivanjem gnojnice čez EU zaradi vseh težav, ki tarejo Francijo: od visoke stopnje brezposelnosti do prevzema francoskega energetskega giganta Alstom. Državljane poziva, naj opravijo »patriotsko dolžnost« in glasujejo zanjo, če hočejo glasovati proti Evropi. »Francija ne nadzoruje ničesar – ne svojega proračuna, ne valute, ne meja. Čas je, da EU rečemo 'Ustavite se'!« so besede, s katerimi volilne glasove zbira Le Penova. Opogumljena z nedavnim odličnim volilnim rezultatom na lokalnih volitvah, najboljšem v zadnjih dvajsetih letih, udriha čez nezakonite priseljence in »odžiranje delovnih mest« Francozom povezuje z »zrahljanim« nadzorom meja EU, kar da je v državo pripeljalo trume ljudi iz okolij z drugačnimi tradicijami in običaji. Volilne projekcije ji napovedujejo prvo ali drugo mesto.

Wilders bi ukinil evro

Le Penova se že ozira za zavezniki v bodočem sklicu evropskega parlamenta, s katerimi bi sestavila svojo poslansko skupino. Načelni dogovor z enako mislečimi strankami iz drugih držav članic je bil sklenjen že lansko jesen. V nizozemskem evropskeptiku Geertu Wildersu in njegovi Stranki svobode je našla naravnega zaveznika. Podobno kot Le Penova tudi Wilders zagovarja ukinitev evrske valute na Nizozemskem, ostrejše protiimigracijske ukrepe in tudi izstop države iz evropske integracije. S protiislamsko retoriko je volilne glasove zbiral že v preteklosti. Pred začetkom volilne kampanje je državljanom obljubljal, da bo »poskrbel zaradi prevelikega števila Maročanov« v državi.

Za oblikovanje nove, skrajno desničarske politične skupine v evropskem parlamentu, ki naj bi se imenovala Zavezništvo za svobodo, Le Penova in Wilders s svojima strankama ne bosta zadostila kriterijem za njeno ustanovitev. Vsaka politična skupina v EP mora biti namreč sestavljena iz najmanj 25 poslancev in 7 držav. Šele takrat je upravičena do dodatnih sredstev (na leto bi dobili več kot dva milijona evropskega davkoplačevalskega denarja) in dodatnega časa v razpravah. K sodelovanju sta zato že privabila še avstrijsko Svobodnjaško stranko (FPÖ), ki jo projekcije volilnega izida s štirimi osvojenimi sedeži umeščajo na tretje mesto. Prav tako bi rada v svoji sredini videla še belgijski Vlaams Belang, italijansko Severno ligo, slovaško Ljudsko stranko – Naša Slovaška in švedske Demokrate.

Nekompatibilni evroskeptiki

Velik triumf bi za Le Penovo in Wildersa predstavljala vključitev Neodvisne stranke (UKIP) Nigela Faragea iz Velike Britanije. Evroskeptični Farage, ki mu zadnja javnomnenjska merjenja obetajo prvo mesto ali pa tesno drugo, za zdaj noče v španovijo s še bolj skrajnimi evropskeptiki. Po ocenah analitikov si njihovi programi niso kompatibilni, prav tako pa bi lahko Farage z vključitvijo UKIP v novo poslansko skupino pod vodstvom Le Penove in Wildersa izgubil obsežna sredstva EP, ki jih dobiva že njegova aktualna politična skupina Evropa svobode in demokracije. Politični zemljevid EU se utegne iz rdeče-modre barve po 25. maju korenito spremeniti. Le Penova napoveduje, da bo s somišljeniki metala pesek v kolesje Unije oziroma delovala znotraj sistema in tako EU preprečila napredek. Četudi ji z nekaterimi strankami s podobnim političnim predznakom ne bo uspelo sestaviti povolilne koalicije za ustanovitev lastne politične skupine, utegnejo stranke zavlačevati s sprejemanjem odločitev v evropskem parlamentu – pri tistih vprašanjih, kjer bodo našle skupni imenovalec.