Ameriška vojska je marca letos doživela svojevrstno prelomnico. Prvič po 133 mesecih ali po več kot desetletju ni bilo med njenimi pripadniki v Afganistanu ali Iraku niti ene smrtne žrtve. Vendar to ne pomeni, da ti vojni in vse druge ameriške vojne zadnjih desetletij ne terjajo več smrtnega davka. Ta se v veliki meri kaže v statistiki samomorov.
Lani si je med aktivnimi vojaki in pripadniki rezervne sestave vzelo življenje 474 oseb. Mnogo hujša pa je statistika med vojnimi veterani. Zadnji podatki iz leta 2010 kažejo, da si med njimi vzame življenje 22 oseb na dan, skoraj vsako uro torej ena, ali več kot osem tisoč na leto. Tako je od 11. septembra 2001 naredilo samomor več kot 100.000 ameriških vojnih veteranov. Polovica od teh si vzame življenje z namernim prekomernim odmerkom mamil ali zastrupitvijo. V povprečju si veteran vzame življenje pri 60 letih.
Kritični štirje tedni po vrnitvi
Kljub tej povprečni starosti pa so v zadnjem času opazili še nekaj: velik porast samomorov med mladimi vojnimi veterani, starimi manj kot trideset let. Januarski podatki ministrstva za zadeve veteranov kažejo, da je število samomorov med njimi med letoma 2009 in 2011 poraslo za 44 odstotkov. Vsak dan si vzameta življenje dva veterana, stara manj kot trideset let, in v mnogih primerih gre za vojake, ki so se nedavno vrnili z bojišča. Poročilo obrambnega ministrstva o samomorih za leto 2012 navaja, da so najbolj tvegani prvi štirje tedni po koncu služenja.
Med veterane v ZDA prištevajo vsakega nekdanjega pripadnika vojske. Nekdanje pripadnike narodne garde in rezervne sestave pa štejejo med veterane, če so bili kdaj vpoklicani na aktivno dolžnost. V državi je vseh vojnih veteranov 21,8 milijona ali vsak petnajsti Američan, od tega jih je tretjina iz časa vietnamske vojne.
»Za veteransko skupnost in za vojsko so samomori najpomembnejše vprašanje, s katerim se soočamo. Vsakdo bi moral biti ogorčen nad številkami in vsemi nedavnimi poročili o samomorih med vojaki in veterani. Naši vojaki in veterani so se bojevali za naš narod, zdaj je čas, da se mi bojujemo za njih,« so zapisali v organizaciji veteranov Iraka in Afganistana IAVA. Ameriški senator John Walsh je aprila predstavil predlog zakona o preprečevanju samomorov med ameriškimi veterani, ki podaljšuje njihovo upravičenost do zdravstvenega sistema ministrstva za zadeve veteranov s petih na petnajst let, od vojske pa zahteva, da pregleda vse primere vojakov, ki so jih odpustili zaradi vedenja, ki ga je mogoče povezati s posttravmatsko stresno motnjo. Predlog je postal dvostrankarski, potem ko se mu je pridružila tudi republikanska senatorka Lisa Murkowski.
Umirali med čakanjem na zdravnika
V ZDA, kjer so se prav včeraj z državnim praznikom, dnevom spomina, poklonili vsem, ki so padli v uniformi, pa je v zvezi z veterani in tudi samomori med njimi aktualno še eno vprašanje. Gre za afero na ministrstvu za zadeve veteranov, kjer naj bi zaposleni prirejali podatke in tako skrivali dolge čakalne vrste za zdravstveno oskrbo veteranov, zaradi katerih so nekateri morda umrli. Ministrstvo za veterane ima namreč svojo zdravstveno administracijo, ki vodi klinike, zdravstvene domove in druge samo veteranom namenjene javne ustanove. Ena takšnih ustanov, bolnišnica v Phoenixu, je sestavila lažni seznam vojnih veteranov, ki naj bi že prišli do zdravstvene oskrbe. S tem je bolnišnica želela prikriti nesprejemljivo dolge čakalne vrste. Nekateri s seznama so na oskrbo čakali več mesecev in celo let, med čakanjem pa naj bi umrlo štirideset ljudi. Izkazalo se je tudi, da je bolnišnico vodila direktorica, ki so jo v Arizono premestili iz veteranske bolnišnice v zvezni državi Washington, ker je tam prirejala podatke o številu samomorov med veterani oziroma prikazovala, da jih je bistveno manj, kot jih je bilo v resnici.
Preiskava se je razširila na 26 ustanov po ZDA. Nekateri politiki so dolge čakalne vrste povezali tudi z naraščanjem števila samomorov. V Zahodni Virginiji sta denimo med čakanjem na zdravstveno oskrbo naredila samomor dva veterana. Številni politiki so zaradi vsega dogajanja zahtevali glavo ministra za veterane Erica Shinsekija, vendar mu je predsednik Obama stopil v bran.
