»Gonilna sila etničnega čiščenja v Bosni in Hercegovini.« Tako je tožilec Alan Tieger na haaškem sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije včeraj v sklepni predstavitvi tožilstva označil nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Oktobra bo minilo pet let, odkar se je začelo sojenje proti eni osrednjih figur vojne in v tem času so zaslišali stotine prič, predstavili deset tisoč dokazov in 80.000 strani prepisov. »Politika etničnega čiščenja je končno razkrita,« je včeraj rekel Tieger, ki ima za sklepne besede na voljo deset ur in bo nastop predvidoma končal danes. Nato bo imel enako časa na voljo Karadžić, ki se brani sam. Predvidoma bo sklepni zagovor podal jutri in v četrtek.
Tožilstvo hoče dosmrtno ječo
Sklepne predstavitve so korak naprej h končanju sojenja 69-letnemu Karadžiću, ki je bil dolgo eden najbolj iskanih ljudi v Evropi, dokler ga niso julija 2008 aretirali na avtobusu beograjskega javnega potniškega prometa in razkrili, kdo se skriva za izmišljeno identiteto zdravilca Duška Davida Dabića. Poslali so ga v Haag, kjer se je soočil z enajstimi točkami obtožnice, ki mu očitajo odgovornost za najhujša grozodejstva na evropskih tleh od druge svetovne vojne naprej: pokol osem tisoč ljudi v Srebrenici, obleganje in obstreljevanje Sarajeva, kjer je umrlo 10.000 ljudi, koncentracijska taborišča na čelu z zloglasno Omarsko in druga dejanja genocida, iztrebljanja, umorov, pregonov in ugrabitev. Zaradi tega tožilstvo za Karadžića zahteva najhujšo možno kazen, ki jo lahko sodišče izreče: dosmrtno ječo. Takšno kazen so v Haagu doslej dobili štirje od 74 pravnomočno obsojenih.
Karadžić krivdo zanika. Ob prvem nastopu pred sodiščem leta 2010 je denimo dejal, da je pokol v Srebrenici mit in da sam ni imel nobene vloge v pokolih muslimanov in Hrvatov.
Sodniki naj bi razsodbo objavili do konca prihodnjega leta.
Prihaja rezidualni mehanizem
H koncu pa gre tudi delo leta 1993 ustanovljenega haaškega sodišča. Od 161 primerov je aktivnih še dvajset. Od tega jih je šestnajst že v pritožbeni fazi, štirje pa so na prvi stopnji – poleg Karadžićevega še sojenja bivšemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, nekdanjemu predsedniku samooklicane republike Srbska krajina Goranu Hadžiću, ki je bil julija 2011 aretiran kot zadnji od iskanih, ter Vojislavu Šešlju, ki čaka na razsodbo.
Haaško sodišče bo v obstoječi obliki delovalo le še do konca letošnjega leta. Potem bo preostalo delo prevzel tako imenovani rezidualni mehanizem, pod katerim bodo dokončali vse preostale postopke.
