Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut iz Stockholma (Sipri) vsako leto analizira svetovne obrambne proračune. V najnovejšem poročilu pa so raziskovalci Siprija prišli do nepričakovanega rezultata. Ne samo, da so ZDA znižale proračun za oborožitev, tudi skupen svetovni proračun za orožje se je med leti 2011 in 2012 prvič po letu 1998 zmanjšal. Vendar le za 0,5 odstotka. Skupen proračun je znašal 1,75 bilijona dolarjev, kar je 2,5 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Na zmanjševanje oboroževanja v zadnjih petih letih naj bi vplivala svetovna finančna kriza, zaradi katere so bile vlade na splošno prisiljene zmanjševati svoje proračune, in pa umik ameriških sil iz Iraka in Afganistana.
Kljub padcu v lanskem letu pa so svetovni orožarski proračuni še vedno zgodovinsko visoki. Znesek, koliko so lani na svetu zapravili za orožje, je v realnosti še vedno višji kot vrh, ki je bil dosežen ob koncu hladne vojne.
Od terorističnega napada 11. septembra 2001 so nakupi orožja po svetu konstantno naraščali
Seveda so bile vodilne ZDA, ki so se v Iraku in Afganistanu hkrati podali v dve zelo dragi vojni. Leta 2010 in 2011 so bili izdatki za orožje še relativno konstantni, sedaj pa so številke upadle. Razloga za to raziskovalcem Siprija ni bilo treba dolgo iskati. Med glavnimi 15 državami z največjimi orožarskimi izdatki, je pri ZDA opaziti največjo razliko. Z 682 milijardami dolarji je ZDA še vedno zapravila več kot naslednjih deset držav skupaj. Največji vpliv na zmanjševanje ameriškega obrambnega proračuna je zmanjševanje sil v Iraku in Afganistanu. Stroški teh prekomorskih misij so v enem letu padli iz 159 na 115 milijard dolarjev. Dodatni rezi proračuna so predvideni za prihajajoča leta. Za primerjavo lahko povemo, da je Sipri ocenil, da je Kitajska, ki je druga na seznamu, za orožje zapravila 166 milijard dolarjev. Ali če povemo drugače, Pentagon je bil odgovoren za kar 39 odstotkov svetovnih obrambnih izdatkov. Je pa zanimivo, da so se prvič od zloma Sovjetske unije ZDA znašle pod 40 odstotki.
Podoben trend zmanjševanja orožarskih proračunov je zaznati tudi pri večini zahodnih in osrednjih evropskih državah. V Veliki Britaniji se je proračun zmanjšal za 0,8 odstotka, v Franciji za 0,3 , v Italiji za 5,2 odstotka. Le v Nemčiji je zaznati porast, in sicer so oborožitvi namenili za 0,9 odstotka več denarja.
Do leta 2020 bo Kremelj v oborožitev vložil okrog 700 milijard dolarjev
In če je v ZDA, Evropi in Avstraliji opaziti znižanje proračunov za 4,0 odstotke, se druge nacije še naprej dodatno oborožujejo. Med top 15 se je uvrstila tudi Rusija, katere proračun se je najbolj zvišal. V opazovanem obdobju se je namreč zvišal za kar 16 odstotkov. Država je tako na tretjem mestu lestvice. In zapravljanju še vedno ni videti konca. Do leta 2020 bo Kremelj v oborožitev države vložil okrog 700 milijard dolarjev. Tudi Savdska Arabija pospešeno investira v svoje oborožene sile. V enem letu se je proračun za orožje zvišal za kar dvanajst odstotkov, zaradi česar so se povzpeli na sedmo mesto. Kitajska je s 166 milijardami dolarji na drugem mestu držav z najvišjim obrambnim proračunom. 7,8 odstotkov hkrati pomeni tretjo najvišjo rast med državami na seznamu top 15.
Najbolj je proračun za oborožitev minulo leto zvišal Oman
»Pri izdatki za obrambo smo po po svetu opazili spremembo,« je povedal Sam Perlo-Freeman iz Siprija. »Bogate zahodne države počasi zmanjšujejo svoje proračune. Nekaj držav v razvoju pa pospešeno te proračune zvišuje,« je še dodal.
V vzhodni Evropi so izdatki za oboroževanje v letu 2012 zrasli za 15,3 odstotke. Poleg Rusije je bila Ukrajina z dodatnimi 24 odstotki ena tistih, ki so najbolj povečali proračun za orožje. Latinska Amerika je proračun zvišala za 4,2 odstotke, Paragvaj za 43 odstotkov, Venezuela za 42 odstotkov. Na Bližnjem vzhodu je Sipri zabeležil porast v višini 8,4 odstotkov. Savdska Arabija je že tradicionalno največja zapravljivka med državami. Najbolj je proračun za oborožitev minulo leto zvišal Oman, in to za kar 51 odstotkov. V državah severne Afrike se je proračun za oborožitev zvišal za 7,8 odstotkov, razlog za to pa tiči v modernizaciji oborožitve tamkajšnjih obrambnih sil.
Sipri je ob tem še sporočil, da so pri svojih izračunih upoštevali tako sredstva za plače kot stroške operacij, nakupe orožja in opreme ter raziskave in razvoj.
