Ali bo Ciper bankrotiral, se je sinoči odločalo na izredni seji tamkajšnjega parlamenta in na telefonski konferenci finančnih ministrov evrskega območja, ki jo je kar po Twitterju obelodanil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ta je včeraj, ne da bi imenoval pobudnika obdavčitve depozitov v ciprskih bankah, prevzel vso odgovornost za ta ukrep, ki ni prepričal niti enega ciprskega poslanca, povzročil pa je bes tamkajšnjih državljanov in jezo vseh, ki majo tem sredozemskem otoku svoje bančne račune, za katere na splošno velja, da so lahko svojevrstne pralnice denarja.
Da je pranje denarja popeljalo Ciper v sedanjo finančno krizo, je precej zgrešena trditev, Natančnejša je, da sta predvsem dve tamkajšnji glavni banki z neverjetno ugodnimi pogoji privabili milijarde evrov na svoje račune, ki so jih nespretno vlagale naprej, v precejšnji meri v Grčijo, kjer so njihove naložbe preprosto izpuhtele. Komu je padlo na pamet, da likvidnostne težave ciprskih bank rešuje z obdavčitvijo tamkajšnjih depozitov, ostaja Dijsselbloemova skrivnost, a očitno je, da se tako imenovani scenarij A, po katerem je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi, enostavno ni izšel. Ciprski državnopolitični vrh je pod vodstvom novega predsednika države Nikosa Anastasiadesa po zavrnitvi predloga bruseljske trojke tako dosegel soglasje o posebnem solidarnostnem skladu, ki pa tudi še ni imel potrebne parlamentarne podpore.
Tako imenovani načrt B bi se do zahtevane vsote 5,8 milijarde evrov kot pogoja za finančno pomoč evroskupine v višini do 10 milijard evrov dokopal namesto z davkom na depozite s sredstvi iz pokojninske blagajne ter vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru. Z zlatimi rezervami naj bi k temu prispevala tudi ciprska centralna banka, jamstva za sklad pa bi poskušali zagotoviti tudi z energetskimi viri, ki naj bi se skrivali pred obalami otoške države. Sklad naj bi nato z nujnimi izdajami obveznic zbral sredstva za reševalni paket, do potrebnih 5,8 milijarde evrov pa naj bi Ciper prišel še z nekaj ruske pomoči. Pri tem se je še naprej se omenjal manjši davek na bančne vloge, čeprav so vodje strank po včerajšnjem sestanku zagotavljali, da se o tem ni govorilo.
Pritisk na Ciper se nadaljuje
Svet Evropske centralne banke je sicer včeraj okrepil pritisk na Ciper z odločitvijo, da bo le še do ponedeljka ohranil izredno likvidnostno pomoč bančnemu sistemu te otoške članice območja evra. O nadaljnji likvidnostni pomoči pa bodo v Frankfurtu razmislili le v primeru, da se do ponedeljka najde rešitev glede programa pomoči, ki bo zagotovil solventnost ciprskih bank. Guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades pa se je na ta ukrep odzval s trditvijo, da bo Ciper do ponedeljka imel pripravljen program, ki bo zadovoljil vodstvo evroskupine. Njen šef Jeroen Dijsselbloem je v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve včeraj nedvoumno zatrdil, da se Ciper v programu pomoči ne bo mogel izogniti enkratnemu davku na bančne vloge, ki pa »mora biti pravičnejši, torej bolj obremeniti velike in manj male varčevalce«.
Dijsselbloem je sicer v celoti prevzel odgovornost za ostro kritizirani dogovor evroskupine, dosežen v noči s petka na soboto, ki je v okviru programa do desetih milijard evrov pomoči Cipru predvidel uvedbo spornega davka na vse bančne vloge. »Kdo je predlagal obdavčitev depozitov do 100.000 evrov? Kot predsednik prevzamem odgovornost, saj zavračam igro iskanja krivcev. Še vedno odločno branim ta davek, še vedno mislim, da se ne bo mogoče izogniti temu, da bo v svežnju pomoči na koncu neke vrste davek, ki pa bo moral pravičneje obremeniti varčevalce,« je pojasnil.
