Sarkozy je v desničarskem dnevniku Figaro objavil besedilo, v katerem je s silovitim napadom na režim vladajočih socialistov nastopil proti obdolžitvam, da je tudi s podkupovanjem vplival na številne sodne postopke, v katerih je v vlogi obdolženca. Sicer so se o tem, da te obtožbe še kako držijo, lahko prepričali Francozi, potem ko je spletna stran Mediapart s pomočjo javnosti neznanih virov objavila nekatere Sarkozyjeve zaupne telefonske pogovore, ki jih je v zadnjih osmih mesecih spremljal tožilec. S tem pa bi bili lahko za vedno pokopani njegovi upi, da se bo leta 2017 vrnil v Elizejsko palačo.
»To ni odlomek iz filma Življenje drugih o Vzhodni Nemčiji in dejavnosti Stasija. To se dogaja v Franciji,« je Sarkozy zapisal v včerajšnji izdaji Figara. »Kdo bi si lahko predstavljal, da bo v Franciji leta 2014 pravica do zasebnosti telefonskih pogovorov kršena s prisluškovanjem? (…) Da bo klevetanje postalo način dela vlade? Da bo sodstvo uporabljeno kot sredstvo političnega boja?« Tudi v nekaterih drugih delih besedila je namignil, da gre pri vsej stvari za mahinacije vladajočih socialistov in sedanjega predsednika Françoisa Hollanda, ki naj bi se bali njegove zmage na predsedniških volitvah leta 2017.
V Figaru je tudi posvaril Francoze, naj pazijo, da se ne bi jutri sami znašli v podobnem položaju kot on. A za kaj takega bi moral biti kak Francoz seveda tudi osumljen, da je za financiranje volilne kampanje pridobil Gadafija ali senilno milijarderko Bettencourtovo, lastnico L'Oréala ali pa da je nekdanjemu lastniku Adidasa priskrbel več sto milijonov evrov odškodnine. Sarkozy je sicer vse te in druge obdolžitve v Figaru zavrnil. Glede 50 milijonov, ki naj bi mu jih Gadafi dal leta 2007, je na primer zapisal, da »po več mesecih dela preiskovalci niso našli ne bančnega računa, ne pošiljatelja, ne banke, ki bi ta denar prevzela«.
Sam sebi je kopal jamo
Sedanji predsednik François Hollande se je na besedilo v Figaru odzval že v četrtek zvečer na vrhu EU v Bruslju. Predvsem je ogorčeno nastopil proti očitnemu primerjanju svoje vlade z nekdanjim vzhodnonemškim režimom, kjer je imela tajna služba Stasi proste roke pri prisluškovanju. Dodal je: »Francija je demokratična in ponosni smo, da je priznana kot država človekovih pravic. Vsak dvom o tem je neumesten.« Opozoril je še, da je prisluškovanje Sarkozyju v okviru zakona, ki ga je leta 2004 sprejela njegova Unija za ljudsko gibanje (UMP). Dodajmo še, da je prav Sarkozy najprej kot notranji minister in nato kot predsednik države krepil pooblastila policije in tožilcev v preiskavah.
Na levici so sicer to Sarkozyjevo besedilo v Figaru razumeli kot poskus reševanja UMP pred velikim porazom na jutrišnjih lokalnih volitvah. V resnici se predvsem na račun UMP, ki jo slabijo številne afere, veliko novih mandatov mestnih svetnikov obeta skrajni desničarski Nacionalni fronti (FN). Težko pa se bodo kandidati Marine Le Pen prebili do županskih položajev, saj bi zato potrebovali večinsko podporo v nekem mestu ali vasi, tako zelo pa FN tudi ni priljubljena.
Sarkozy pa je članek v Figaru morda objavil predvsem zato, ker se boji, da bi se Alain Juppé, eden redkih uglednih politikov UMP, s prepričljivo jutrišnjo zmago v Bordeauxu, kjer je že zdaj župan, ob vseh Sarkozyjevih aferah dokončno uveljavil kot kandidat desnice na predsedniških volitvah 2017. mš
