»Ukrajina je na robu gospodarskega in finančnega bankrota.« S temi besedami je začasni premier Arsenij Jacenjuk poslance v ukrajinskem parlamentu prepričeval, naj podprejo dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), ki državi odpira pot do 27 milijard dolarjev vrednih finančnih injekcij v naslednjih dveh letih. Toda na drugi strani dogovor prinaša zahteve po bolečih gospodarskih reformah, skupaj z drastičnim povečanjem cen plina in ukinjanjem subvencij. To pa bi lahko imelo tudi znatne politične posledice v državi, ki se že ukvarja s krizo zaradi priključitve Krima Rusiji. Ukrepi bi namreč prizadeli tudi proruski industrijski vzhod in jug države.
Recesija ostaja
Že nekaj časa je jasno, da Ukrajina nujno potrebuje tujo finančno pomoč. Zdaj že odstavljeni predsednik Viktor Janukovič je rešitev našel v tem, da je pri Rusiji izposloval za petnajst milijard dolarjev finančnih posojil in cenejši plin. Toda potem so ga februarja odnesli protesti in odtlej je naloga iskanja pomoči in predvsem sprejemanja bolečih reform v rokah novih oblasti. Jacenjuk je dobro vedel, kaj ga čaka: ob nastopu na položaj je dejal, da je začasna vlada na »samomorilski misiji«.
Sporazum Ukrajine z IMF predvideva pomoč te institucije v višini med štirinajst in osemnajst milijardami dolarjev. Natančno številko bodo določili do aprila, ko bo o pomoči odločal upravni odbor IMF. Sklenitev sporazuma bo odprla tudi drugo pomoč Ukrajini s strani ZDA in Evropske unije ter drugih posojilodajalcev, tako da naj bi številka narasla na predvidenih 27 milijard dolarjev.
V zameno pa morajo oblasti v Kijevu potegniti odločne poteze za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in za zagon gospodarstva, ki se bo po napovedih letos kljub ukrepom skrčilo za tri odstotke, sicer pa bi se lahko celo za deset odstotkov.
Sanacija Naftogaza eden od ključev za ureditev financ
Reforme bodo ljudje in podjetja zelo neposredno občutili. Najbolj odmeva odločitev o povišanju cen plina za stanovanja s 1. majem za petdeset odstotkov in za podjetja s 1. julijem za štirideset odstotkov, kasneje pa za še več, saj bodo subvencije postopno ukinjali do leta 2016. Ugodnosti bodo odslej deležni le socialno najšibkejši. Ukrep je po oceni IMF nujen za ureditev državnih financ. Državna energetska družba Naftogaz je namreč s prodajo plina pod tržno ceno samo lani pridelala primanjkljaj v višini dveh odstotkov BDP. Še letos bo imel Naftogaz kljub povišanju cen osem milijard dolarjev minusa. Tisoč kubičnih metrov plina namreč kupi za 410 dolarjev, industriji pa trenutno proda za približno 230 dolarjev.
Povišanje cen energentov oziroma ukinitev subvencij bo zato industrijo pričakovano prizadela. To povzroča bojazen pred zapiranjem tovarn, dvigom brezposelnosti in socialnimi ter tudi političnimi nemiri, zlasti na proruskem industrijskem vzhodu in jugu države. Tu bodo nove oblasti še posebej na preizkušnji, saj ni težko uvideti možnosti, da se ob morebitni eksploziji socialne bombe porodijo nove ideje o navezavah na Rusijo.
IMF napoveduje še mnoge druge reforme. Ukrajina je dolgo umetno vzdrževala vrednost svoje valute, grivne, in s tem slabila izvoznike, česar ne bo več počela. Lotili se bodo stabilizacije bančnega sistema in sanacije slabih posojil, ukrotili naj bi inflacijo, obrzdali javno porabo in potegnili še mnoge druge poteze s ciljem, kot navaja IMF, da »ponovno vzpostavimo makroekonomsko stabilnost in državo usmerimo na pot dobrega upravljanja in trajne gospodarske rasti, pri čemer bomo poskrbeli za ranljive v družbi«. To naj bi Ukrajini omogočilo uspešnejši lov za drugimi državami v regiji, saj, kot navaja Včadimir Inozemcev iz moskovskega Centra za postindustrijske študije, ostaja edina z območja bivše Sovjetske zveze, ki ni vsaj dosegla standarda iz časa skupne države.
