Kot je dejal, je Nato zaskrbljen predvsem zaradi grožnje, ki jo kopičenje ruskih sil predstavlja za separatistično moldavijsko pokrajino Pridnestrje. »Rusija ima na vzhodni meji z Ukrajino dovolj vojakov, da bi se lahko prebila do Pridnestrja, če bi se Moskva za to odločila, kar pa je zelo zaskrbljujoče,« je še dodal Breedlove. »Rusija se obnaša bolj kot sovražnik kot pa partner,« je dejal.
Rusija ne izvaja nenapovedanih vojaških aktivnosti, ki bi lahko ogrozile varnost sosednjih držav
Zaskrbljen je tudi Parubij, ki je na današnjem protestnem shodu za enotnost v Kijevu pred večtisočglavo množico dejal, da bi lahko Rusija Ukrajino napadla v kateremkoli trenutku, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Cilj (ruskega predsednika Vladimirja) Putina ni Krim, ampak celotna Ukrajina. Njegove sile so nakopičene ob meji in pripravljene za napad,« je dejal Parubij. »Okupator bi lahko kadarkoli prečkal mejo. Po Putinovi morbidni predstavi bi morala biti Ukrajina del Rusije,« je še dodal.
Očitke o kopičenju ruski sil je namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov že zanikal. »Rusko obrambno ministrstvo upošteva vse mednarodne sporazume glede omejitev števila vojakov v regijah, ki mejijo na Ukrajino,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax novinarjem dejal Antonov. »Ruske oborožene sile ne izvajajo nenapovedanih vojaških aktivnosti, ki bi lahko ogrozile varnost sosednjih držav,« je še dodal.
V ukrajinskih oporiščih visijo ruske zastave
Ruski predsednik Vladimir Putin je ministrstvom in drugim pristojnim organom naročil, da do 29. marca na Krimu oblikujejo nove upravne strukture. Že v soboto je Rusija razglasila popolni vojaški nadzor nad krimskim polotokom. Ruske oblasti morajo v tednu dni v skladu z rusko zakonodajo na Krimu zagotoviti delovanje policije, civilne zaščite, obveščevalne službe FSB in drugih državnih organov. Že v ponedeljek bodo uvedli rusko valuto rubelj, ki bo nadomestil ukrajinsko grivno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Že včeraj so ruske oborožene sile ob podpori oklepnih vozil vdrle v več ukrajinskih vojaških oporišč in z avtomatskim orožjem streljale v zrak. Prevzeme oporišč povečini izpeljejo enako: vanj vstopijo oboroženi moški, ki v ukrajinske vojake uperijo orožje. Ti imajo nato na voljo dve možnosti: ali orožje odložijo in se predajo, ali pa so napadeni. Danes pa je Rusija sporočila, da je zasedla že 189 vojaških oporišč in stavb na Krimu, tiskovno agencijo RIA povzema Reuters. Ruska črnomorska flota je doslej zavzela tudi 54 od 67 ukrajinskih vojaških plovil v krimskih pristaniščih, v soboto pa je prevzela nadzor tudi nad edino ukrajinsko podmornico na Krimu.
Lukašenko: Krim je »de facto« del Rusije
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, eden največjih ruskih zaveznikov, je danes sicer kritiziral pripojitev Krima Rusiji, saj da podaja slab precedenčni primer, hkrati pa opozoril, da je območje sedaj »de facto« del Rusije, poroča Reuters. »Krim lahko priznate ali pa ne – to ne spremeni ničesar,« je poudaril.
