Janukovič je intervju tokrat dal prvič po odstavitvi in pobegu iz Ukrajine, potem, ko so državo preplavili množični protesti. Upa, da bo lahko z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom spregovoril o možnostih in pogojih, pod katerimi bi se Krim lahko ponovno priključil Ukrajini.
Če bi imel priložnost, ne bi nikoli dovolil izvedbe referenduma o Krimu, na katerem so prebivalci odločili, da se bodo odcepili od Ukrajine in se priključili Rusiji. Za odcepitev krivi aktualno vlado v Kijevu, poudaril pa je, da sam v Rusiji nima nikakršnega vpliva.
Dodatno posredovanje v Ukrajini bi bila zgodovinska napaka
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes znova pozval Rusijo, naj neha ustrahovati Ukrajino in umakne svoje sile z ukrajinsko-ruske meje. »Poskusi ustrahovanja Ukrajine, poskusi, da bi jo nadzirali ali pa vsaj močno vplivali na politično dogajanje v Ukrajini, so dejansko poskusi vzpostavljanja ruskega vplivnega območja na nekdanjem sovjetskem prostoru,« je menil.
Rasmussen je opozoril Rusijo, da če bi se odločila za dodatno posredovanje v Ukrajini, bi bila to »zgodovinska napaka«. »To bi vodilo v dodatno mednarodno izolacijo Rusije. Imelo bi še bolj daljnosežne posledice za odnose med Rusije in Zahodom. To bi bila napačna ocena z velikimi strateškimi posledicami,« je dejal.
Rusi morajo umaknili sile z meje z Ukrajino
»Ne govorimo o vojaških opcijah. Verjamemo, da je prava pot naprej le skozi politično in diplomatsko rešitev. In da bi zmanjšali napetost, vnovič pozivam Rusijo, da umakne svoje sile, da spoštuje svoje mednarodne obveznosti in gre v neposredni dialog z ukrajinskimi oblastmi,« je še dejal.
Strinjal se je tudi z ocenami vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Philipa Breedlova, da je na meji z Ukrajino okoli 40.000 do zob oboroženih ruskih vojakov, ki bi lahko svoje cilje - zasedbo vzhodnih in južnih delov Ukrajine - uresničili v treh do petih dneh.
Kot je dejal Rasmussen, so te sile, ki so tudi v visoki stopnji pripravljenosti, razlog za veliko zaskrbljenost. Glede na ocene Breedlova je Rasmussen zato še enkrat poudaril, da morajo Rusi umakniti svoje sile. »Upam da nas slišijo. Kajti če resnično želijo najti politično rešitev, potem bi moral prvi korak biti, da zmanjšajo vojaške napetosti in umaknejo svoje sile,« je še dodal generalni sekretar Nata.
Prebujen temeljni nagon hladne vojne
Zunanje ministrstvo v Moskvi je še opozorilo, da bo prekinitev sodelovanja v prihodnje otežila posredovanja ob naravnih nesrečah. Sporočilo zunanjih ministrov Nata poleg tega po prepričanju ministrstva spominja na besedišče iz časa hladne vojne.
Vodja komisije za zunanje zadeve ruske Dume Aleksij Puškov je pred tem dejal, da Nato ukrajinsko krizo izkorišča za povrnitev smisla svojega obstoja, ki ga je izgubil s padcem sovjetskega komunizma.
Kritičen je bil tudi ruski veleposlanik pri Natu, Aleksander Gruško. »V Natu se je prebudil temeljni nagon hladne vojne, kar je vplivalo na njegovo retoriko,« je zapisal na uradnem profilu ruskega predstavništva pri Natu na twitterju.
Odločitev sprejeli na dan norcev
Oster je bil tudi namestnik ruskega premierja Dmitri Rogozin, ki je posmehljivo izpostavil, da je bila Natova odločitev sprejeta na dan norcev, 1. aprila.
Zunanji ministri članic Nata so v torek v Bruslju ponovno podprli suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsodili vojaško posredovanje Rusije v Ukrajini. V skupni izjavi so ponovili, da ne bodo priznali »nezakonite in nelegitimne« priključitve Krima, zaradi katere so z Rusijo tudi prekinili vsako praktično sodelovanje.
