Dokazi kažejo, da je sirska vlada odgovorna za napad

»Dokazi jasno kažejo, da je sirska vlada odgovorna za napad, ki predstavlja vzorec uporabe kemičnega orožja s strani režima,« piše v izjavi, ki jo je podprlo enajst držav - ZDA, Avstralija, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija, Japonska, Južna Koreja, Savdska Arabija, Španija in Turčija.

»Pozivamo k odločnemu mednarodnemu odgovoru na to grobo kršitev svetovnih pravil in vesti, ki bo poslal jasno sporočilo, da se tovrstne grozote ne smejo nikoli ponoviti,« še piše v izjavi, ki jo je objavila Bela hiša.

Države izražajo »podporo prizadevanjem ZDA in drugih držav za okrepitev prepovedi uporabe kemičnega orožja«, vendar v izjavi ni izrecne podpore vojaškemu posredovanju ali zaveze držav, da bodo pomagale ZDA pri morebitnem napadu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ostajata na nasprotnih bregovih

Predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Barack Obama sta se danes vendarle sestala ob robu vrha skupine G20 v ruskem Sankt Peterburgu. Voditelja na srečanju nista presegla razlik glede krize v Siriji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Putin in Obama sta se pogovarjala približno pol ure in tudi po tem srečanju, ki ni bilo predvideno, ostajata na nasprotnih bregovih glede rešitve sirske krize. Po nedavnem napadu s kemičnim orožjem v predmestju Damaska Obama načrtuje vojaški poseg proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, čemur Putin glasno nasprotuje.

»Imela sva konstruktiven, pomemben, prisrčen pogovor. Oba sva ostala pri svojih stališčih,« je Putin izjavil za medije. Njegov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov je prav tako potrdil, da »protislovja« med državama ostajajo.

»Dialog je, poslušava drug drugega in razumeva argumente,« je dejal Putin. »On (Obama) se ne strinja z mojimi argumenti, jaz pa se ne strinjam z njegovimi, vendar se poslušava in poskušava analizirati,« je dodal.

Merklova previdna, Cameron v nasprotju z voljo ljudstva

Kot je nadaljeval, se zdi, da večina držav na vrhu podpira njegovo stališče glede Sirije. Vojaško posredovanje v tej državi podpirajo zgolj ZDA, Turčija, Kanada, Savdska Arabija in Francija, je navedel Putin.

Po njegovih besedah nemška kanclerka Angela Merkel ostaja »previdna«, medtem ko britanski premier David Cameron, ki podpira vojaški napad, ne predstavlja »volje ljudstva« glede na to, da je britanski parlament zavrnil posredovanje.

Putin: Siriji bomo pomagali

Kitajska, Indija, Indonezija, Argentina, Brazilija, Južnoafriška republika in Italija so po drugi strani proti vojaški akciji, je naštel Putin. Tudi v državah, ki podpirajo napad, je »večina prebivalcev na naši strani«, je dodal.

Putin je na novinarski konferenci po koncu vrha tudi napovedal, da bo Rusija pomagala Siriji v primeru napada iz tujine. »Bomo pomagali Siriji? Bomo,« je odgovoril Putin in dodal, da Rusija že pomaga tej državi z dobavo orožja ter gospodarskim in humanitarnim sodelovanjem.

Obama: Ne moremo stati križem rok

Obama pa je na novinarski konferenci povedal, da je bilo srečanje s Putinom »odkritosrčno in konstruktivno«. Ob tem je napovedal, da bo v zvezi s krizo v Siriji v torek nagovoril narod. Po njegovih besedah svet ob dogajanju v Siriji ne more »stati križem rok«.

Priznal je tudi, da bo težko prepričal kongres, naj podpre posredovanje proti sirskemu režimu. »Vedel sem, da bo to težka naloga. Razumem skepticizem,« je dejal ob zaključku dvodnevnega vrha v Sankt Peterburgu.

Obama je še povedal, da s Putinom nista govorila o Edwardu Snowdnu, nekdanjemu pogodbeniku Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je svetu razkril podrobnosti o vohunjenju ameriških obveščevalnih služb.

Rusko zunanje ministrstvo je danes ZDA odločno posvarilo pred morebitnim napadom na sirski arzenal kemičnega orožja.

Kazen brez odobritve VS ZN?

ZDA pa so danes sporočile, da so prišle do zaključka, da kljub prepričevanju Rusije dogovora glede Sirije ni mogoče doseči, pri čemer so namignile, da bodo Asadov režim kaznovale brez odobritve Varnostnega sveta ZN.

Putin in Obama sta se danes srečala, čeprav se je ameriška stran pred vrhom odločila, da srečanja ne bo. Uradni razlog za to je bil, da za to ni potrebe, dejanski pa zamera ZDA, ker je Rusija dala azil Edwardu Snowdnu, nekdanjemu pogodbeniku Agencije za nacionalno varnost (NSA).

Rusija Američane svari pred morebitnim napadom na arzenal kemičnega orožja v Siriji

Predstavnik ameriške administracije pa je v Sankt Peterburgu poudaril, da Rusija ne more ničesar dodati k politični razpravi o Siriji, ki poteka v ZDA. Je pa predsednik sirskega parlamenta ameriški kongres pozval, naj glasuje proti vojaškemu posredovanju.

»Izražamo posebno zaskrbljenost, da so vojaški objekti, ki varujejo arzenal kemičnega orožja v Siriji, med morebitnimi tarčami vojaških napadov,« je zapisano v sporočilu za javnost ruskega zunanjega ministrstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik svetovalca ameriškega predsednika Baracka Obame za strateške komunikacije Ben Rhodes pa je danes v Sankt Peterburgu poudaril, da Rusija ne more ničesar dodati k politični razpravi o Siriji, hkrati pa je nakazal, da je Washington pripravljen na kaznovalno akcijo proti sirskemu režimu brez podpore Varnostnega sveta Združenih narodov.

»V VS ZN ne moremo imeti neskončnega procesa, ki ne vodi nikamor,« je dejal Rhodes. V odzivu na željo nekaterih ruskih poslancev, da bi obiskali Washington in poskušali prepričati ameriški kongres, naj ne odobri vojaške akcije proti Siriji, pa je dejal, da ne ve, če »lahko Rusija kaj doda k razpravi v ZDA v luči dejstva, da vemo, kakšno je rusko stališče v tem vprašanju«.

Tudi predsednik sirskega parlamenta Džihad al Lahman je danes v Damasku ameriški kongres pozval, naj glasuje proti vojaški akciji zoper sirski režim.

»Pozivam vas, da ne sprejmete nepremišljenih ukrepov, saj imate moč, da ZDA usmerite s poti vojne na pot diplomacije,« je po poročanju sirske tiskovne agencije SANA izjavil Lahman.

Rusija je sicer danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa proti Siriji napotila »posebno vojaško tovorno« ladjo Nikolaj Filčenkov, ki je izplula iz pristanišča Sevastopol na polotoku Krim. Ladja ima nosilnost do 20 tankov ter do 300 vojakov.