Predsednik Barack Obama bo danes v Illinoisu začel vrsto govorov, s katerimi bo v prihodnjih dneh napovedal še en zasuk politike Bele hiše. Zunanjepolitičnim temam in škandalom, ki so prevladovali v minulih šestih mesecih, namerava predsednik (vsaj za nekaj časa) obrniti hrbet ter se osredotočiti na gospodarstvo oziroma makroekonomske teme, s katerimi upa, da bo v zgodovini pustil nekoliko večji pečat.
Izginula odločnost
Želja predsednika Obame, da se ga Američani ne bi spominjali zgolj kot prvega temnopoltega predsednika in zagovornika brezpilotnih letal, je velika. Od obetov, da bo predsednik Obama v drugem mandatu odločneje posegel v ameriške dogajanje in se zaradi sveže volilne zmage osvobodil pritiska konservativcev, je ostal le še spomin. Namesto da bi prevzel vajeti, je bil Obama ponovno primoran stopiti na okope in braniti administracijo zaradi prisluškovanj, afere davčnega urada, sodnega preganjanja medijev in škandala v zvezi NSA.
V iskanju tem, s katerimi bi predsednik lahko ponovno naslovil narod, se je predsednik Obama minuli teden nenapovedano pridružil tiskovni konferenci v Beli hiši ter dopisnikom dvajset minut pojasnjeval svoj pogled na sodbo sodišča v Floridi, ki je Georgea Zimmermana, samooklicanega varnostnika, osvobodilo kakršne koli odgovornosti za umor temnopoltega najstnika Trayvona Martina. Predsednik Obama je ilustriral nekaj stereotipov ameriške družbe, ki dokazujejo, da je rasizem v ZDA še vedno globoko zakoreninjen. Obama je zaključil z domnevo, da bi Trayvon Martin za isto dejanje zagotovo sedel za zapahi.
En odstotek ni rešil ničesar
Predsednik je s svojim nastopom pritegnil pozornost ljudstva. Zaradi tega je njegov kabinet končno le prišel na dan z idejo, s katero bo predsednik ponovno skušal prevzeti pobudo v državi. Predsednik Obama bo danes v Knox Collegu v Illinoisu nagovoril študente in narod. V Knoxu je govoril že leta 2005, ko je kot mlad senator prvič omenil, da je srednji razred gonilna sila gospodarskega razvoja.
Z današnjim govorom se predsednik Obama vrača na svojo ničelno točko boja proti »reaganomiji« in gospodarskemu neoliberalizmu. Z deregulacijami in liberalizacijami so do skrajnosti sprostili kapital ter poslovnežem pri ustvarjanju tržne vrednosti dali skoraj povsem proste roke. V teh idealnih razmerah bi morali lastniki kapitala (ali, kot jih zdaj imenujejo, ustvarjalci delovnih mest) ustvariti nova delovna mesta, povečati potrošnjo in v državi vzpostaviti blaginjo.
Zgolj drobtinice za »tiste tam spodaj«
Teorija, ki se je v ZDA uveljavila tudi kot teorija »trickle down« – blaginja razreda lastnikov in podjetnikov naj bi postopoma pricurljala k nižjim slojem družbe – pa, kot kaže, vsaj v zadnjem času ne deluje več. V obdobju zadnjih desetih let, vključno z obdobjem recesije, je povprečno ameriško gospodinjstvo izgubilo 9 odstotkov prihodkov, medtem ko je gospodarstvo v istem obdobju zraslo za 23 odstotkov. Proti teoriji, da bodo tudi drugi deležni napredka, če bo šlo dobro bogatim, je predsednik Obama ponovno nastopil med volilno kampanjo leta 2011, ko je med govorom v Osawatomiju v Kansasu gospodarski in finančni oligarhiji zoperstavil koncept poštene možnosti za vsakega Američana.
Na vrsti spopad s konservativci
V današnjem govoru bo predsednik Obama naredil še korak dalje. Podprt s statistikami, tako navajajo viri Bele hiše, bo dokazal, da en odstotek premožnih ne zagotavlja gospodarske rasti, ne ustvarja novih delovnih mest in ne dviga potrošnje, ki je potrebna za zagon ekonomije.
Nasproti temu bo postavil trditev, da lahko gospodarska rast in blaginja dežele izvirata zgolj iz večje vloge srednjega razreda, nikakor pa ne od curljanja oziroma metanja drobtinic od zgoraj navzdol. Okoli tega se bo Obama jeseni še hudo spopadal s konservativci v kongresu, ki še vedno vztrajajo, da je premožni razred tisti, ki poganja kolesje te velike države.