»Zdaj je čas, da ponovno začnemo braniti temeljne stvari – za ohranitev našega dostojanstva in ponosa. Ko bo ta mikrofon utihnil, ne boste več slišali glasu zaposlenih na ERT, ki je vaš glas. Ravnokar sem dobil ukaz, naj neham govoriti. Zdaj odhajamo. Še se bomo srečali.« To so bile zadnje besede Nikolasa Cimpidasa z javnega grškega radia, preden ga je okupirala policija. Cimpidasa so aretirali in odpeljali iz stavbe.

»Zadržali so me pet ur,« je v včerajšnjem pogovoru za Dnevnik povedal novinar in aktivist, ki v četrtek prihaja na ljubljanski medijski festival Naprej. »Na srečo pa zoper mene niso podali nikakršne prijave. Zdaj preizkušamo različne načine, kako delovati.«

Pravna veljavnost statusa quo

V minulem tednu je s kolegi organiziral radijski studio kar na ulici. Danes in jutri bo njegova ekipa oddajala program z univerze Politehnika, kjer bodo študentje in profesorji obeležili štiridesetletnico vstaje zoper grško vojaško diktaturo (1967–1974). »Policija je že napovedala, da bo vdrla tudi v prostore univerze in nam preprečila oddajanje,« je včeraj dejal Cimpidas. »Dvomim, da jim bo to zlahka uspelo.« Območje Politehnike, kjer so pred štirimi desetletji padale človeške žrtve, je za grško civilno družbo sveto.

Grška vlada je javno radiotelevizijo ERT zaprla že sredi junija. Vladni tiskovni predstavnik Simos Kedikoglu, ki je bil nekoč sam zaposlen na ERT, je svoje nekdanje kolege obtožil, da niso učinkoviti, da so predragi, da njihovega programa nihče ne gleda, ERT pa je »zatočišče za zgube«. Od junija so zato novinarji in uslužbenci – brez plačila – program oddajali na alternativnih kanalih, ki jih je med drugim posodila evropska zveza EBU. »Odtlej nas je poslušalo že dvajset milijonov ljudi. To je dvakrat toliko, kot ima Grčija prebivalcev,« je nad rastjo poslušanosti navdušen Cimpidas.

Poseg oblasti v delovanje ERT je že od začetka pravno sporen. Ukinili so jo z dekretom, ki bi ga po treh mesecih moral potrditi parlament. Vendar ga ni. »Zdaj oblast priznava, da dekret ne velja več. A ne priznava, da bi morala ERT spet začeti delovati. Trdijo, da je bila ukinitev izvršena na pravilen način, a kasneje zgolj ni bila potrjena v parlamentu. Sklicujejo se pač na status quo.« Takšna situacija v bankrotirani državi, ki že nekaj let deluje kot protektorat mednarodnih finančnih inštitucij, Nemčije in ZDA, ni velika posebnost. »Odkar smo podvrženi kriznim ukrepom trojke, večina pomembnih odločitev ni bila sprejeta z zakoni, ki bi jih sprejel parlament, temveč neposredno z vladnimi dekreti. Obdavčenje, odpuščanja, najmanj petdeset ukrepov je izpeljala vlada sama, brez razprave.«

Cimpidas pravi, da je edini politični program vlade, ki jo sestavljata desnosredinska Nova Demokracija in »socialistični« Pasok, »ugajati trojki«. Razlog za zapiranje ERT je tako tudi v nameri vlade, da ustanovi novo, »lastno« javno televizijo, ki bo zagotovila »ustrezno« poročanje o predsedovanju Grčije Evropski uniji. Predsedovanje bodo Atene prevzele prvega januarja, čez mesec in pol. »Vladi smo uslužbenci ERT že ponudili, da bi predsedovanje medijsko pokrivali mi,« je z rahlo ironijo omenil Cimpidas. Vlada njihove ponudbe seveda ni sprejela. »Namesto tega bodo o predsedovanju EU poročali s svojo radiotelevizijo, ki so jo poimenovali tranzicijska. To je v bistvu radiotelevizija vlade, ki deluje iz ministrskih pisarn. Zanjo ne veljajo profesionalna novinarska pravila, temveč pravila oblastne propagande.« Cimpidas pravi, da bi predsedovanje EU medijsko pokrivali tudi brez plačila, samo da bi lahko poročali o resnici. Uslužbencem in novinarjem ERT je v vmesnem času uspelo organizirati mrežo podpornikov in se tako tudi finančno osamosvojiti. »Lahko si mislite, da je izjemno težko in da so naše zmožnosti omejene. A se borimo,« se je nasmehnil Cimpidas.

Poročanje o pravi realnosti

Sebe razume kot novinarja, zavezanega svojemu poklicu, obenem pa tudi kot aktivista. »Dolga leta sem delal kot politični urednik, poročal sem tudi iz parlamenta.« Zdaj poroča z ulice. »Za kaj se zavzemam kot aktivist? V grški družbi obstajata dve realnosti: ena je realnost, ki jo promovira oblast. Govorijo, da ni tako hudo, da nam gre bolje, da nam bo uspelo. Na drugi strani je vsakdan ljudi, ki nimajo denarja, ki so lačni, ki ne morejo šolati svojih otrok.« V Atene prihaja zima in ljudje se sprašujejo, kako jo bodo preživeli. Lani si veliko ljudi ni moglo privoščiti ogrevanja na nafto ali plin, zato so kurili drva, kar pa je kakovost zraka v mestu obupno poslabšalo. »Letos so oblasti že napovedale, da kurjenja lesa ne bodo dopustile, če bo ozračje onesnaženo,« pravi Dnevnikova poročevalka iz Aten Chrissi Wilkens. »Ljudi skrbi, da bodo zaradi tega zmrzovali.«

Nikolas Cimpidas pravi, da je njegova naloga in naloga njegovih kolegov »izbrisati realnost, ki jo prikazuje oblast, in predstaviti pravo realnost Grčije«. Bojuje se zoper propagando oblastnih elit, ki sodelujejo v »eksperimentu, kako vse javno spremeniti v zasebno, torej v denar«.

»Nadaljevali bomo profesionalno poročanje o tem, kaj se dogaja v Grčiji in v drugih južnoevropskih državah. Zdaj nad sabo nimamo šefov, ki bi nadzorovali in usmerjali naše delo,« pravi Cimpidas. Delo uslužbencev javne radiotelevizije ERT se je tako pridružilo solidarnostnim akcijam, ki nadomeščajo propadlo državo. »Zbiranje medsebojne pomoči, improvizirane klinike, učitelji, ki ponujajo učenje otrokom, ki jim starši ne morejo privoščiti pouka,« našteva gost medijskega festivala, ki ga bo od četrtka do sobote v ljubljanskem lutkovnem gledališču organiziralo Društvo novinarjev Slovenije. »V Grčiji ima družbena solidarnost globoke korenine. Z diktaturo smo se bojevali že pred štiridesetimi leti. In preživeli.«