Evropa je po podatkih inštituta regija z največ miru, saj se na stari celini nahaja 14 od 20 držav z največ miru.
Od leta 2008 je po lestvici nazadovalo 111 držav, medtem ko se je raven miru izboljšala v 51 državah.
Poročilo izpostavlja, da so minulo leto krepko zaznamovale zaostrene razmere v Ukrajini ter tudi nadaljujoči konflikt v Siriji, državljanska vojna v Južnem Sudanu ter širitev in zaostrovanje terorističnih aktivnosti v mnogih državah, vključno z Afganistanom, Irakom, Filipini in Libijo.
Vsi ti dejavniki so prispevali k temu, da je postal svet nekoliko manj varen, poudarjajo.
Na lestvici vodi Islandija, zadnja tri mesta pa zasedajo Južni Sudan, Afganistan in Sirija. Slednja je tako lestvici zasedla zadnje mesto, na katerem je zamenjala Afganistan.
Glede na podatke študije je v Siriji indeks miru od leta 2008 padel za kar 82 odstotkov. Medtem se je največji napredek v primerjavi z lani pokazal v Gruziji, saj je napredovala za 28 mest in tako letos zasedla 111. mesto.
Državi z največ miru sta poleg Islandije še Danska in Avstrija, navaja inštitut. "Relativno majhne in stabilne demokracije sestavljajo prvo deseterico," pišejo v povzetku poročila. Nova Zelandija, Kanada in Japonska so edine ne-evropske države v prvi deseterici.
Slovenijo na lestvici raziskovalci uvrščajo med države z "zelo visoko" ravnijo miru. Med slovenskimi sosedami se višje nahaja le Avstrija, na tretjem mestu, zadaj pa sta Madžarska in Hrvaška, ki sta obe napredovali; Madžarska zaseda 21. mesto, Hrvaška pa 26. mesto, medtem ko Italija ostaja na 34. mestu.
Glavni razlogi za poslabšanje ocen v zadnjem letu so naraščanje terorističnih dejanj, vse večje število konfliktov ter povečevanje števila beguncev ter razseljenih oseb.
Študija obsega tudi oceno desetih držav, kjer lahko v naslednjih dveh letih pričakujemo najverjetnejši padec ravni miru. Gre za Bosno in Hercegovino, Gruzijo, Argentino, Zambijo, Čad, Burundi in Nepal, pa tudi za Haiti, Liberijo ter Katar.
Inštitut je izračunal še gospodarski učinek zajezitve nasilja, ki odgovarja 11,3 odstotkom globalnega BDP oziroma 9800 milijardam dolarjev.
